Sva dolžni skrbeti za očeta, ki je bil slab in nasilen?

Oče je bil do vse družine zelo nasilen, po razvezi od mame prav tako ni plačeval preživnine za svoje otroke. Nedavno ga je zadela možganska kap in zdaj ne more skrbeti zase. Zanj skrbiva jaz in sestra. Ne moreva pustiti, da životari. Čeprav sam zase ne more skrbeti, je še vedno toliko pri močeh, da bi bil lahko nasilen. S sestro nama je uspelo pretrgati nasilen vzorec iz otroštva in ne želiva, da bi se prenesel na najina dojenčka. Na CSD so nama povedali, da smo po zakonu dolžni skrbeti za očeta in da moramo dokazati, da je bil res nasilen, če želiva biti oproščeni zakonsko določene odgovornosti za očeta. Ali podatek, da ni plačeval preživnine, ni zadosti za tako oprostitev? Kaj pa nasilje, denimo podatki iz policijske kartoteke? Niti jaz niti sestra nimava velikih prihodkov, sploh pa ne med porodniško. Imam pa že nekaj let sklenjeno življenjsko zavarovanje. Sestra pa je polovična lastnica hiše, v kateri živita s partnerjem. Bi to utegnilo vplivati na odločitev CSD, da sva glede na sredstva v najini lasti dolžni in sposobni skrbeti za očeta, ne glede na izkazano dejstvo, da je bil slab in nasilen oče?

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) v prvem odstavku 124. člena določa, da je polnoletni otrok dolžan po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Nato pa v drugem odstavku ta isti člen določa, da polnoletni otrok ni dolžan preživljati tistega od staršev, ki iz neupravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega. Upoštevaje navedeno dikcijo ZZZDR je polnoletni otrok oproščen dolžnosti, da po svojih zmožnostih preživlja svoje starše, ki nimajo sredstev za preživljanje, le, če pomoči potrebni starš iz neopravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do otroka.

Zaradi pravkar predstavljene obveznosti otrok do preživljanja staršev organi socialnega skrbstva pozovejo polnoletne otroke tistih staršev, ki so socialno ogroženi in so upravičeni do različnih socialnih pravic (varstveni dodatek in razlika do celotnega plačila za oskrbo v domovih starejših), k predložitvi podatkov o njihovem premoženju.

Edini izjemi od omenjene zakonske obveznosti otrok sta primera, ko polnoletni otroci tega niso zmožni ali če starš iz neupravičenih razlogov ni izpolnjeval svojih preživninskih obveznosti do otroka v njegovi mladosti. Vendar pa so tudi v teh primerih starši, ki so socialno ogroženi, pozvani, da vložijo tožbo zoper potomce za plačevanje preživnine, saj v nasprotnem primeru ne bodo upravičeni do pravic, ki jim gredo iz naslova socialnega varstva. V tem postopku imajo torej otroci pomembno nalogo, in sicer pred sodiščem dokazati, da jih starš ni (nikoli) preživljal oziroma zanje ni (nikoli) plačeval preživnine.

Pri tem ni odveč poudariti, da je dolžnost preživljanja staršev tako imenovane subsidiarne narave, kar pomeni, da ta dolžnost nastane le, če otrokom, ki so dolžni preživljati svoje otroke in partnerja, po plačilu teh zakonitih obveznosti ostane še kaj razpoložljivih sredstev za preživljanje staršev. Otroci lahko dokažejo, da niso zmožni preživljati svojega starša, na primer če so sami prejemniki denarne pomoči, oziroma imajo nizke dohodke, ki minimalno presegajo cenzus za denarno pomoč za njihovo družino. Svetujem vam, da preverite, ali so vaši dohodki v okviru teh »limitov«, saj v tem primeru dolžnost preživljanja očeta ne bo nastala.

Končno gre še pojasniti, da 124. člen ZZZDR pokriva le materialno skrb za starše, saj v naši veljavni zakonodaji ni nikjer zapisana dolžnost otrok, da bi morali svojim staršem zagotavljati tudi nego in podporo v bolezni in starosti. Starši od svojih polnoletnih otrok ne morejo izsiliti oziroma iztožiti osebne nege ali oskrbe, zato gre zgolj za moralno obveznost, ki je izraz hvaležnosti in spoštovanja otrok do staršev.

In ravno v tem najverjetneje tiči razlog za ureditev, da se otrok izogne obveznosti preživljanja staršev izključno v primeru, ko (že) starš zanj ni plačeval preživnine oziroma ko otrok takšnega materialnega bremena ne zmore brez škode za preživljanje lastne družine, pri čemer pa zakon (žal) ne omenja izključitve obveznosti preživljanja staršev, ki so bili v preteklosti do svojih otrok nasilni.