Sumim, da sva se z znanko zapletli z istim moškim, a si je ne upam vprašati

Moja zgodba je zelo čudna, težko jo opišem. Zapletla sem se z zelo privlačnim moškim, ki mi, ko se vidiva, nudi veliko. Občutki ob njem so eno samo hrepenenje. Ki se ga ne da pogasiti. Vidiva se redko, ker ima omejitve. A ko se vidiva, je sanjsko.

Na najin odnos sem postala pozorna, ko sem po naključju srečala znanko, s katero slučajno skupaj delava na nekem službenem projektu. Ker se veliko srečujeva po spletu, sva se spoprijateljili. Večkrat greva na sprehod in zaupala mi je zgodbo o neznancu, ki je na las podoben moji izkušnji. Možnost, da gre za istega moškega, obstaja, a se jo bojim vprašati.

Iz njene pripovedi sem spoznala, da me moj ljubimec na čuden način izrablja. Po Messengerju mi piše razna romantična sporočila, tudi erotična, me v celoti ogreje, a potem ga ni. Ne pride. Oglasi se, ko mu čas dopusti in to se dogaja že pol leta. Pusti me, da hrepenim, in ko sem na koncu z vso željo po njem, potem pride. Kolegica mi opisuje izredno podobno izkušnjo s svojim moškim.

Ne vem, kaj naj naredim. Naj se ji odprem? Naj povem njemu? Nočem ga izgubiti, saj je res zelo dober človek. Morda samo fantaziram. A misli mi ne dajo spati. Ne morem si predstavljati, da bi me moj moški izrabljal, a kolegica mi vsa jezna že nekaj tednov razlaga točno to, da se to dogaja njej. Ona hodi na terapije, kjer ji je terapevtka odprla oči.

Dvom, ki je nastal v meni, pa je, zakaj se mi on ne javlja redno. Je kriva korona? Mu morda res služba ne dopušča toliko časa? Ne vem zares, a sumim, da ima mogoče redno razmerje ali pa žonglira več žensk, ki o njem nič ne vemo. Prosim za vaš nasvet in usmeritev.

Nivoji medosebnih odnosov so pisani kot barvna palet toplih, hladnih in komplementarnih barv. Zanimivo je bilo opazovati, koliko prahu je dvignila knjiga 50 odtenkov sive in seveda film, ki je bil po romanu posnet. Nivoji potlačenega in prepovedanega počasi lezejo na površje, in ni vselej enostavno razločiti med dejanji ljubezni ali golega poželenja. Ali med sodbami in gnusom, ki spremljajo tipične frustracije.

In ko govorimo o spolnosti in erotiki, odpremo področje, ki se ga je stoletja namerno ohranjalo tajno in čim manj slišno. Saj vprašanje naslavlja zahtevne tematike, ki se dotikajo tako intime kot medosebnega spoštovanja, užitka in poželenja ter pojmov ljubezni in spolnosti, ki so včasih prekrivajoče se, a ne vedno. Gre za esencialno vprašanje, če sploh znamo ljubiti, ne da bi ranili in jemali le zase; ter za še bolj neposredno dilemo, če sploh poznamo abecedo jezika ljubezni (več o tem v Pogovori z Erosom).

Kdo si upa slediti želji srca? Raziskovati svet in potovati v neznane kraje? Pa ne zgolj fizično, tudi umsko in čutno. Redki. Velika večina zaplava s tokovi življenja in se preda naključjem, ne da bi razbrali, ali vsako resda nosi nekaj vrednejšega. Prav vse, kar se nam pripeti, nima daljnosežnih posledic. In ni potrebno sprejeti vsakogar, ki potrka na vrata našega srca.

Kam trka ta vaš skrivnostni moški, ki vas obiskuje sicer redko, a redno? Kaj prižiga v vas, da ga ne vprašate, kaj ga motivira v odnosu do vas. Ne zapišete, kaj počneta poleg tega, da se srečujeta. Se srečata tudi zunaj, vsem na očeh? Če gre tu za skrivnostna srečevanja, je jasno, da so nekje razlogi zanje. In če vi na to pristajate in vam ustreza, potem ni dilem, ali pač. Je res v vas prižgala dvom kolegica, ali pa že ves čas čutite, da vas ta zveza nekje pustoši?

Kar meni bode v oči, je »neprestano hrepenenje«, kot ga opisujete. Bistvo ljubezni dveh, ki se zlije v erotiko, je v medosebnem spoštovanju. To, da vam vaš skrivnostni izbranec piše sporočila, ki so poželjive narave, da vas osvaja in na vas prenaša svoje poželenje, je sporno do te mere, da vas potem ne pride objeti, crkljati in zadovoljiti. In ta vidik »spolnega besedičenja« je znan spremljevalec skrivnih sporočil po raznih klepetalnicah, ki mejijo na pornografijo. Vprašajte se, ali je to odnos, ki je za vas sprejemljiv.

Če je vaš moški do vas iskren in ljubeč, vas ne bo uporabil le kot kanal lastnih spolnih želja ali frustracij. To, da ste ves čas v nekem pričakovanju, ki ga on verjetno namerno ne želi izpolniti, ne kaže na spoštljiv ali ljubeč odnos do vas. Pač pa na predatorsko seksualiziran odnos, kjer ste vi bolj kot ne objekt. Zdi se, kot da se hrani s tem, da ga potrebujete, čakate, hrepenite. Deluje sadistično, sprevrženo. Se tega zaveda? Ga je že katera ženska na to opozorila?

Preden se s prijateljico odkrito pogovorita, ker je možnost, da gre za istega moškega, sicer majhna, se najprej pogovorite sami s seboj. Prosim, odgovorite si na naslednja vprašanja: Kaj zame pomeni zrel partnerski odnos? Kaj mi pomeni spolnost in na kakšen način si želim in si dovolim spolne združitve? Mi partner nudi oporo v vsakodnevnih dilemah? Mi pomaga nositi bremena? Me čuti kot sočloveka? Mi zna biti prijatelj?

Naslednji korak pa je odprt pogovor s človekom, ki vas redno, a redko obiskuje. Nalijte si čistega vina in prepoznajte razliko med ljubečim ljubezenskim odnosom in zgolj seksualnim odnosom, ko vas nekdo uporablja kot razvedrilo, le takrat, ko to ustreza njemu. S kolegico si lahko nudita oporo, a bodita pozitivni in modri. Kakršnokoli maščevanje takšnim kalibrom ne bo obrodilo sadov. Modro je, da se začneta ceniti in si pomagati k zdravi samopodobi. Mislim pa, da vam posvet z moškim terapevtom ne bo škodil.

Zlorab na nivoju seksualnega je vse več. Žal se tudi ženske prevečkrat poslužujejo preračunljivih oblik odnosa, kjer je spolnost lahko le sredstvo za doseganje ciljev. Predlagam vam tudi, da se odločite za celibat, ki naj traja vsaj nekaj mesecev. Spolnost, kjer vas nekdo »na daleč« odpira in energijsko pije, ni zdrava. In takšne nezdrave patološke kroge najhitreje zazdravimo z abstinenco. Srečno!