Stara sem 52 in sem v enem letu zaradi službe postala živčna razvalina

Moje težave so se začele pred kakšnim letom. Zaposlena sem kot računovodkinja, kar zahteva zbranost in natančnost. Ko so začeli v bližini stavbe, kjer delam, graditi, je bil hrup tako močan, da se nismo mogli niti pogovarjati. Nekaj časa se ni nihče zmenil za to, kasneje pa je bilo čedalje bolj moteče. 

Stara sem 52 let. Včasih se mi celo zazdi, da sem postala malo naglušna. Začeli so se tudi glavoboli. Moja zbranost je padla in začela sem delati napake. Postala sem sitna, prepirljiva in kar naprej utrujena. Zdravnica me je poslala k psihiatru. Sprašujem, kako je mogoče, da sem v tako kratkem času postala nevrotična.

Vaše težave bi bile mogoče na prvi pogled res take, kot jih vidimo pri depresivnih ljudeh, ker pa ste opisali, kdaj so nastale in kako, se zadeva nekoliko spremeni. Čisto mogoče je namreč, da je krivec za vaše zdravstvene težave hrup. Hrup se od zvoka loči po tem, da v življenjskem okolju povzroča nemir, zmanjšuje možnosti govornega komuniciranja ter škoduje zdravju in počutju.

Prepogosto je podcenjen povzročitelj stresa pri ljudeh. Lahko je v trgovinah, kinematografih, na cesti in drugje. Hrup različnih frekvenc so včasih uporabljali celo kot mučilno sredstvo, zdaj pa je okoli nas v vsakdanjem življenju in se pogosto niti ne zavedamo, kaj nas moti. Izpostavljenost prevelikemu hrupu, ki nastaja tudi v gradbeni industriji, je lahko škodljiva iz več razlogov. Slušno območje našega ušesa je med 20 in 16.000 Hz. Za sluh je škodljiv hrup nad 85 decibelov. Pomembno je, kako močan je, kakšne so spremembe frekvenc in kateri so spremljajoči dejavniki, denimo vibracije. Če smo predolgo v močno hrupnem okolju, lahko nastane naglušnost, ker premočan zvok lahko poškoduje ali uniči slušne celice v notranjem ušesu. 

Občutljivost za hrup je pri ljudeh različna, vendar se pri vseh izpostavljenih sčasoma pojavi vsaj blaga naglušnost. Predvsem pa deluje kot stresor. Stres je odziv organizma na dražljaje iz okolja in ga je nekoliko lahko spodbudnega in pozitivnega. Če pa so dražljaji iz okolja pretirani, povzročajo motnje. To se dogaja tudi pri hrupu. S stresom povezane težave so pestre. Pojavijo se lahko prebavne motnje, želodčna razjeda, glavobol, nespečnost, slabosti, izčrpanost, kardiovaskularne motnje, zmanjša se telesna odpornost, spremeni se raven sladkorja in maščob v krvi, zlasti pa občutimo spremembe v delovanju možganov. Koncentracija oslabi, peša nam spomin, postanemo razdražljivi, nemirni in apatični. Spremembe se pojavijo tudi v vedenju. Lahko se začnemo zapirati vase, umikati pred ljudmi, postanemo neurejeni, se prenajedamo, slabo obvladujemo svoja čustva in tako naprej. 

Hrup onemogoča normalno govorno sporazumevanje in povzroča nelagodje in motnje v komuniciranju med ljudmi. Moti torej tudi medčloveške odnose. Po vsem sodeč so vaše psihične in telesne težave najverjetneje posledica stresnega učinka hrupa na vas. Najbolje je, da se mu izognete ali pa ga poskušate zmanjšati. Potem bodo počasi tudi zdravstvene težave zbledele.