Srečna sem s fantom, a nesrečna, ker drugi o naju lažejo

Pišem vam, ker rada prebiram vaše svetovalnice, saj se bo njih veliko naučim. Stara sem 23 let in imam problem, ki me zelo pesti. Ni nič hujšega, to vem, a vseeno ne morem spati. Imam fanta že tri leta in nama gre zares super. Sva zaljubljena, skupaj igrava tenis, hodiva na ples in se res ujameva. Problem pa so prijateljice in okolica, tako njegovi sorodniki kot moji. O fantu, ki je iz bogate družine, velikokrat slišim grde stvari. Tudi sama nisem iz revne, a se s temi temami res ne ubadam. Študiram naprej, rada bi še veliko doživela, a čutim, da mi okolica ne privošči, da se imam lepo.

Slišim tudi veliko grdega o sebi, cel kup laži, ki jih sproža moj bratranec, recimo to, da sem prevarala fanta z enim izmed soigralcev na tenisu, ker veliko časa preživim tam, kar je čista laž. Ali pa to, da sem faks naredila zaradi vpliva fantove družine. Ne vem, kaj sem naredila ljudem okrog sebe, a kar vsi so se spravili name. Pred časom sem si tudi dala povečati prsi in od takrat naprej sem tarča groznih energij.

Prosim, pomagajte mi z nasvetom, kaj naj naredim. Delam, študiram, ne živim na račun staršev, rada imam svojega fanta. Načrtujeva tudi skupno življenje. Ali je greh, da je človek srečen? Res sem obupana, najbolj od vsega pa me boli, ko slišim same laži o sebi in svojem fantu in to od ljudi, ki so mi najbližje. Res sem razočarana.

Draga bralka, 

hvala vam za vaše pismo. Zelo je pomembno, da se kot mlada ženska že zgodaj naučite postavljati prave meje samospoštovanja in obenem zamahniti z roko nad interpretacijami ljudi, ki so plod njihove temačnosti, žalosti ali neuspeha. Obenem pa je pomembno, da tudi do takšnih usod ali izbir ohranjate sočutje.

Torej, pišete, da ste srečni in da živite pošteno in delovno življenje, kjer imate poleg ljubezni tudi veselje do dela in zdravo okolje, v katerem brstite in uspevate. To je lepo in prav in sem vesela za vas, da ste našli sebe in svoj odraz v svetu, ki vam odgovarja nazaj s pozitivnim odzivom. Seveda, ljubezen je nekaj, kar domala iščemo vsi, nekateri do konca življenja.

Pišete, da s fantom načrtujeta skupno življenje, da ste končali fakulteto in študij nadaljujete. Torej, iz zornega kota nekoga, ki se utruja doma na kavču, živi od socialne podpore in gleda televizijo ter fantazira, kaj bo dosegel, ste prvi v vrsti, na kogar bo projiciral lastne frustracije in nezadovoljstvo. Pišete, da o vas izrekajo neresnice in laži.

Pa se vprašajva, kaj je resnica. Verjetno veva, da je mnogo obrazov resnice in obenem ena sama Resnica, ki je glas čistosti srca. In o tej resnici srca govorijo vsa verstva, in ta zares osvobaja. Čistost namere in dobra vibracija srca vas bosta na vaših poteh vedno ščitili. Seveda je opravljanje ljudi in obrekovanje kaznivo dejanje, a ljudje se radi žalijo tudi po socialnih omrežjih, se zmerjajo in si nadevajo pejorativne nadimke in prispodobe. Žal je kultura komunikacije med ljudmi dokaj nizka. In v takšnem okolju, ko se po na primer twiterju žalijo odrasli posamezniki, ki zasedajo vrhove določenih funkcij ni nenavadno, da se slaba energija zakorenini med ljudmi. Tako verjamem, da o sebi slišite neresnice, saj zbujate slabo vest: pridni, delovni, ljubeči in prejemajoči ljubezen, športni in uspešni.

Seveda ljudje ne vidijo, kaj vse vlagate za vse te rezultate in za dober odnos z vašim fantom. In to je prva lekcija, ki jo morate dojeti na poti odnosa do sveta in ljudi – sodba. Ljudje vas sodijo po vsem, kar ste ustvarili in kar žarite in ne po vsem, kar ste prigarali ali vložili za te blagoslove. In to jih moti. Morda boli. Morda razžalosti, saj ko pogledajo svoje stvaritve, teh ni. In ko nimajo kaj pokazati, tisti, ki imajo slab značaj, pričnejo sovražiti in o dobrih in pridnih ljudeh lagati. Tisti, ki začutijo le žalost v sebi in ohranjajo čisto srce, morda v vas prepoznajo zgled. Morda jih prebudite s svojo svetlobo, ki je pravzaprav vera v dobro.

Iz vašega pisanja je tudi razbrati, da ne želite igrati vloge žrtve; da se želite postaviti zase in narediti spremembo. In tu je drugi del odgovora, ki se nanaša na vaše vprašanje. Žal sta svoboda in sreča za mnoge nedosegljiv greh; trpljenje kot odločitev je nekaj, kar ljudje zavestno sprejmejo. Ali imajo tukaj patološki odnos do krščanske vere ali le mazohistična nagnjenja, je vprašljivo. A cilj življenja je, da ga zaživimo. Vselej pridejo preizkušnje in teh običajno ni malo. Da sprejmemo odgovornost za svoja prepričanja, stališča in posledično dejanja, je znamenje odraslosti.

Vi ste to sprejeli: odločili ste se za srečo. Zato je moj nasvet, da se ne ustavljate. Praznujte življenj naprej. Podarite srečo in nasmehe. Saj se življenje daje samo po sebi, vsak dan in to obilno in v celoti brezpogojno. In življenju vrnemo tako, da žarimo srečo in obilje dobrega. Morda vas ti, ki govorijo slabo o vas, želijo le zaustaviti na poti sreče. Zato jih razumite, blagoslovite in pojdite naprej proti lastni svetlobi in soncu, za kar ste delali in se vsakodnevno odločali. Vesela bom z vami in za vas!