Sovraštvo vam škodi

V življenju moramo sprejeti dejstvo, da za nazaj ne moremo ničesar spremeniti in da je vsak odgovoren za svoje odločitve. Ko sem prebrala vaše pismo, se mi je zazdelo, da ste se pri petinštiridesetih prebudili in začutili neizpolnjeno žensko v sebi. Prebudila sta vas dogajanje v vaši bližini in dejstvo, da se vam biološka ura izteka. Prijateljici ste nevoščljivi, pravite, da jo sovražite. Ne zavedate se, da pravzaprav sovražite sami sebe, in to že dolgo. Sovraštvo projicirate nanjo, ker se čutite tako zelo prikrajšani v uresničitvi potreb in želja, da ne morete privoščiti sreče soljudem, še prijateljici ne. O sovraštvu do sebe govorite, ko pravite, da ste imeli neuspešno zvezo, potem se niste več vezali. Do sebe, življenja in soljudi ste postali pasivni in neodgovorni. Kaj zdaj? Sovraštvo vam škodi, znebite se ga. Poskusite se začutiti kot ljubezni vredno bitje, približajte se prijateljici in ji povejte, da se veselite njene sreče, in morda boste to tudi začutili.

Postanite odgovorni za svoje življenje, bodite aktivni, potrudite se in zavestno navezujte stike z ljudmi. Obiskujte prireditve, vključite se v dejavnosti, ki vas zanimajo, le tako boste imeli priložnost spoznati primernega moškega. Stike s potencialnimi partnerji lahko navežete tudi prek interneta. Ne obupajte, čeprav morda ne bo pravi že prvi, ki ga boste spoznali. Nikar naj vas ne skrbi, da je prepozno. Lahko se zaljubite in doživite ljubezen, tako, kot želite. Pomembno je, da veste, kaj hočete, in da v svojo življenjsko vizijo tudi verjamete.

Lahko, da ste telesno še sposobni imeti otroka, o tem in morebitnih tveganjih bi vam seveda najbolje povedal ginekolog. Ko premišljujete o otroku, ki si ga želite, mislite predvsem nanj in njegove potrebe. Žal je res, da niste več v obdobju, ki je optimalno za materinstvo, in tudi ustreznega partnerja, ki bi lahko bil dober oče, še nimate. Materinstvo in starševstvo sta zahtevni vlogi v življenju, tako psihično kot fizično. Ali imate dovolj moči in energije? Ste prepričani, da boste dovolj dolgo čili in zdravi, da bi vaš otrok odrasel in se osamosvojil? Morda bi svojo naklonjenost in čustva lahko naklonili kateremu iz vašega okolja. Mogoče imate otroka v sorodstvu, ki bi mu bili lahko dobra teta. Lahko pa se oglasite v katerem od socialnih domov za otroke, ki iz različnih razlogov ne morejo živeti pri starših, in prevzamete vlogo botre enemu izmed njih. To pomeni, da bi z njim navezali redne stike in se z njim ukvarjali. V nekaterih zavodih imajo takšno botrstvo že dobro razvito. Tudi takšna vez z otrokom, ki sicer ne bi bil vaš, bi vas in njega notranje zelo obogatila. Premislite.