Soseda je izvedela, da sem bila na psihiatriji, opravlja me po vsej vasi

Pred kratkim sem bila odpuščena iz psihiatrične bolnišnice. Tja so me privedli pod prisilo. Skoraj tri tedne sem bila najprej na zaprtem oddelku. Bolnišnico sem zapustila sama od sebe. Moje vprašanje se glasi, ali te lahko prisilno odvedejo na zdravljenje. 

Poleg tega me zanima, kako je lahko do mojih podatkov prišla soseda, ki mi že vse življenje nagaja, hodi okoli hiše in opreza, kaj delam, in podobno. Rekla je, da sem nora. Prav gotovo je to raznesla po vsej vasi. Ljudi ščuva proti meni. Najhujša pa je njena hči, ki ne zna drugega kot napadati ljudi in opravljati. Mir potrebujem, a ga nimam, ker vsi vedo, kje sem bila. Res pa je, da sem zbolela zaradi sosedov in jih bom tožila, ker so mi uničili zdravje. 

Moje življenje je postalo prava kalvarija. Nikomur ne morem zaupati. Še zdravniki so me izdali. Otroci verjamejo zdravnikom, da sem nora, ne pa meni, da me je soseda spravila ob zdravje. Hvaležna vam bom za napotke in odgovore.

Spoštovana gospa, očitno še niste izgubili vsega zaupanja v ljudi in tudi ne v zdravnike, ker se oglašate s tem pismom.

V večini poteka sprejem v psihiatrično bolnišnico prostovoljno, ker prizadeti sam čuti, da nekaj ni v redu, in išče pomoč. Niste napisali, kaj se je zgodilo, da so vas na silo odpeljali v bolnišnico. Lahko pa vam povem, da zdravnik lahko pošlje na zdravljenje bolnika brez njegovega soglasja, če ta zaradi svoje duševne motnje ogroža svoje življenje, življenje drugih ljudi ali pa povzroča veliko škodo sebi in drugim. Pri tem sme zdravnik zahtevati tudi pomoč policije, če se mu to zdi potrebno. Tudi omejitev gibanja po sprejemu ima predvsem namen varovati bolnika in druge. Ni pa to več izključno odločitev psihiatrov v bolnišnici, ampak mora njihovo namero podpreti tudi pristojni sodnik.

Če prav razumem, ste zapustili bolnišnico, ne da bi končali zdravljenje. Ne glede na to, ali so bile vzrok slabe razmere v bolnišnici ali kaj drugega, bi vam svetovala, da se oglasite v ambulanti psihiatra, ki mu najbolj zaupate. Tudi če se čutite psihično povsem zdravi, se z njim lahko pogovorite o sedanjem počutju, želji glede obravnav in o vsem drugem, kar lahko pripomore k temu, da bi vam bilo bolje. Začeli boste urejati stvari, ki so nedokončane. Ob tem bodo vaši otroci verjetno začutili precejšnje olajšanje in zaupanje med vami se bo začelo vračati.

Psihiatrični podatki so zaupni, saj psihiatra veže zdravniška molčečnost. Brez vašega dovoljenja nima nihče dostopa do njih. Res pa je, da tega, da ste bili v bolnišnici, ni mogoče prikriti. Nekateri zlonamerno izkoriščajo takšne informacije.

Mogoče vseeno še enkrat premislite o tožbi, saj ne soseda, še manj pa njena hči, nista vredni vaše jeze, strahu, neprespanih noči, potrtosti in še česa. Če bi se za ta korak odločili, morate pričakovati takšne in podobne nevšečnosti. Precenite, kakšna bi bila korist in kakšna izguba, in se nato odločite.