Sodelavka nikoli ne utihne. Ne prenesem je več.

Pisarno delim s sodelavko, ki je babica enoletniku. S hčerko imata pristen odnos, ki ga na mojo žalost razvijata tudi v službi. Po telefonu se pogovarjata čisto vse in tako naglas, da ne morem preslišati. Sprva mi je bilo v redu, saj sem se tudi jaz z njo veselila vnuka, zdaj je moja nočna mora. Vsako dopoldne se slišita enkrat do dvakrat in razpredata do podrobnosti vse, kar se je sproti zgodilo otroku. Babica seveda deli nasvete in se smeji, uživa. Moj problem je, da ji ne morem reči naravnost, da me moti. Večkrat sem ji poskušala povedati, češ da mame čisto preveč visijo na otrocih, ne dajo jim dihati … Pa nič ne sliši. V bistvu me muči, ali so kršene moje pravice do zasebnosti, saj moram poslušati o lepem odnosu med materjo in hčerko, ki skupaj uživata ob majhnem otroku.

V delovnem okolju se dogajajo stvari, ki tja ne spadajo. Tako je tudi pri vas. Prva misel, ki se mi pojavi, je, da ima vaša sodelavka na delovnem mestu ogromno časa, da si lahko privošči dolge pogovore s hčerko. Seveda je to stvar organizacije dela in vodilnih v podjetju. Ti bi bili poklicani, da naredijo konec in s tem tudi vas rešijo neprijetne situacije. Vso pravico imate, kot pravite, do zasebnosti na delovnem mestu in ni vam treba poslušati intimnih pogovorov med mamo in hčerko. Vaša sodelavka se vede do vas brezobzirno in vašo navzočnost ignorira. Kljub temu vas razumem, da se bojite priti z njo navzkriž. Vsak dan sta skupaj v pisarni, zato je pomembno, da sta v dobrem odnosu. Sicer bi bil lahko ves čas, ki ga preživite na delovnem mestu, »nočna mora«, in ne le čas, ko se sodelavka meni s hčerko. Zadeva je kočljiva in lotiti se je morate previdno. Sodelavki morate povedati, kaj vas moti, vendar tako, da ne bo prizadeta in užaljena. Že dolgo delata skupaj, torej jo najbrž dobro poznate. Premislite, kakšni so njeni odzivi na morebitne pripombe sodelavcev ali nadrejenih. Ali si zmore priznati kdaj kakšno napako ali pa spada med ljudi, ki imajo vedno prav in ne popustijo niti za milimeter?

Od tega je odvisno, kaj ji boste rekli. Pri vaši presoji vam ne bom v pomoč, ker sodelavke ne poznam. Če lahko uporabite kot argument dejstvo, da imate težave s koncentracijo pri svojem delu, medtem ko se ona pogovarja, se mi zdi to še najbolj primerno.