Prenosa lastništva stanovanja se lahko lotite na več načinov

Zahvaljujem se za vaše vprašanje. Prenosa lastništva stanovanja se lahko lotite na več načinov. Če želite, da sin takoj postane lastnik stanovanja, imate možnost, da z njim sklenete darilno pogodbo. »Pomanjkljivost« darilne pogodbe je v tem, da če bi se kasneje (ob zapuščinskem postopku) izkazalo, da so bili z darilno pogodbo prikrajšani morebitni nujni dediči za nujne deleže, bi ti lahko zahtevali tudi vračilo daril(a). Pogoj za to je seveda, da nujni dediči, denimo vaši drugi potomci, zakonec ipd., sploh obstajajo, in če obstajajo, da zapuščina ne bi zadoščala za poplačilo njihovih nujnih deležev.

Darilno pogodbo za stanovanje morate skleniti v pisni obliki, prav tako naj vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, saj se bo sin le tako lahko vpisal v zemljiško knjigo kot lastnik stanovanja. Poleg tega boste morali kot darovalka pri notarju overiti podpis na darilni pogodbi. Priporočam vam, da sklenitev darilne pogodbe zaupate enemu izmed pravnih strokovnjakov.

Poleg tega bi se lahko odločili tudi za sklenitev pogodbe o preužitku. Tudi ta povzroči takojšen prenos lastništva stanovanja na sina, a opozarjam, da v tem primeru ustvari tudi njegovo obveznost preživljanja. Bistvena značilnost te pogodbe je namreč v tem, da je odplačne narave, kar pa pomeni, da v nasprotju z darilno pogodbo ne vpliva na morebitno uveljavljanje nujnih deležev nujnih dedičev. Če bi se odločili za sklenitev pogodbe o preužitku, mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.

Kar se tiče davčnih obveznosti: pri odsvojitvi nepremičnine lahko nastaneta dve vrsti davčnih obveznosti, in sicer plačilo davka na promet nepremičnin v višini dveh odstotkov od vrednosti nepremičnine, ki ga je treba pri odsvojitvi nepremičnine v vsakem primeru plačati, ter plačilo dohodnine od dobička od kapitala, ki pa vsebuje različne davčne stopnje, odvisno od obdobja imetništva nepremičnine.

Vendar pa v primeru, če posameznik prodaja stanovanje, kjer je imel stalno prebivališče in ga je imel v lasti ter je tam dejansko bival vsaj zadnja tri leta pred prodajo, postane zavezanec samo za plačilo davka na promet nepremičnin (dva odstotka), ne pa tudi za dohodnino od dobička od kapitala.

Če bo torej sin imel v stanovanju stalno prebivališče in bo v njem dejansko tudi prebival vsaj tri leta, ne bo postal zavezanec za plačilo dohodnine od dobička od kapitala, bi pa opozoril, da bo moral bivanje zadnja tri leta dokazati, in sicer tako, da bo predložil potrdilo o prijavljenem stalnem prebivališču, medtem ko bo lahko dejansko bivanje dokazoval z računi (denimo naročnina na telefon ali internet) ter izjavami prič.