Sem poročen, a sanjarim o ženski, ki sem jo nedavno spoznal

Bližam se petdesetim, sem srečno poročen in oče dveh otrok. Z ženo se imava rada, sva nežna drug z drugim, ceniva se in sva si v oporo. Pred dvema tednoma sem na zabavi srečal nekaj let mlajšo žensko, s katero sva si začela izmenjevati tople poglede. Bila mi je všeč in mislim, da tudi jaz njej. Počutil sem se čudovito. Z zabave je odšla pred mano in nisva imela priložnosti, da bi se spoznala. Od takrat skoraj ne mine trenutek, da ne bi premišljeval o njej. Dobil sem fotografije z zabave, na katerih je tudi ona, in vsaj enkrat dnevno si jih ogledam. Prepuščam se sanjarjenju in si v svoji domišljiji slikam različne scenarije. Sanjam o tem, da bi postala iskrena prijatelja, si delila najbolj skrite misli in občutke, se brezpogojno sprejemala, si vedno stala ob strani ter izkazovala nežnosti in pozornosti. Pri tem nimam nobenih poltenih misli. Seveda si na koncu te zamaknjenosti vedno rečem: »Stari, ti si čisto nor. Nič ne veš o njej in tudi če si ji bil všeč, je možnost, da se kateri koli od namišljenih scenarijev uresniči, minimalen. Ti imaš svojo družino, ona najbrž tudi. Ti imaš svoje življenje in interese in ona prav tako.« Toda, kljub minimalnim možnostim ne morem nehati upati. Verjetno se bova kmalu spet srečala in morda bom na koncu razočaran. Smejim se svoji naivnosti, ampak njeni pogledi mi nočejo izpred oči. Zavedel sem se, kako sem čustveno nepotešen. Od svoje žene ne morem pričakovati, da bo naenkrat spremenila ustaljene navade in čustvovanje in mi dala to, kar mi manjka. Moja težava ni ravno huda, nasprotno, misel na znanko me navdaja s prijetnimi občutki. Vseeno pa svojo srčno, sicer sladko bolečino želim z nekom podeliti in zanima me vaš pogled na dogajanje. 

V to rubriko običajno pišejo bralke, zato je vprašanje moškega dobrodošla popestritev, še zlasti zaradi opisa vašega čustvovanja, ki je lahko koristna informacija za širši krog bralk in bralcev. Res je, da so ženske bolj samozavestne in vešče pri izražanju večine čustev in moški prednjačimo le v izražanju jeze, toda doživljamo prav tako široko paleto različnih čustev kot ženske. In težava, s katero se srečujete, sploh ni redek pojav, prej nasprotno. Tudi je ne gre podcenjevati in ima lahko zelo resne posledice. Zgodijo se lahko razpad zakona, čustvena bolečina za zakonca ter vajine otroke in še vrsta drugih težav, med katere sodijo tudi duševne motnje, kot so denimo depresija, izguba življenjskega smisla, samomorilne misli in podobno.

Tako na hitro bi lahko povzeli in svetovali, da ne drezajte v žerjavico in si izbijte misli na znanko iz glave in živite naprej srečno in mirno življenje v krogu ljudi, ki vas imajo radi. Če ste srečno poročeni in imata z ženo tako kakovosten odnos, kot ste napisali, potem sta v zgornjem delu lestvice najuspešnejših parov. Raven sreče, ki jo posameznik doživlja, je namreč določena s kakovostjo njegovih medosebnih odnosov.

Najbrž boste rekli, da se tega zavedate tudi sami ter da vam to nič ne pomaga in ne morete pregnati toplih pogledov znanke izpred oči. Verjetno si tega niti ne želite, ampak raje gojite upe na blaženost, ki si jo slikate v domišljiji.

Prava težava je v čustveni nepotešenosti, ki jo občutite. Kaj je vzrok zanjo? Česa vam ob ženi primanjkuje? V svojem opisu ste skopi, tako da bo težko oblikovati dober nasvet. Z ženo se imata rada, cenita se, pomagata si. Vam to ni dovolj in si želite čustvenega vznemirjenja? Imata morda težave v postelji? Te so v teh letih pogoste in jim povzročijo način življenja, staranje in hormonske spremembe. Ali pa gre morda za tisto temeljno nezavedno fantazijo, o kateri je govoril Freud, v kateri se želimo vrniti v območje popolnega ugodja in varnosti, ki sta nam ga dajala toplo materino telo in naročje, zdaj pa to pričakujemo od tretje osebe? Paul Verhaege je v knjigi Ljubezen v času osamljenosti podal sijajno razlago, v kateri je opisal človeka kot najbolj hrepeneče bitje, ki biva na Zemlji. Iščete morda ideal te popolne harmonije, ki je bliže pesniškemu izrazu in umetniškim stvaritvam kot resničnosti vsakdanjika?

Z znanko se bosta verjetno kmalu spet srečala, ste napisali. Nemogoče je vedeti, kaj bo srečanje prineslo. Svetujem vam lahko le, da čuvajte dragoceni odnos, ki ga imata z ženo in ki ga najbrž gradita že vrsto let. Včasih je treba zbrati dovolj volje in se čemu odpovedati ter zamuditi ponujeno priložnost v zavedanju, da je bilo s tem storjeno nekaj dobrega. Želim vam, da boste v danem trenutku zmogli sprejeti najboljšo odločitev.