Šele po ločitvi sem spoznal, s kako hudobno žensko sem bil poročen

Po ločitvi sva se z ženo dokaj dobro razumela. Postavila sva pravila igre in se jih držala. Vsak zase sva zaživela z novima partnerjema. Pobudo in zahtevo za ločitev je dala ona, saj nisva bila intimna že dlje časa, in kadar sva se zbližala, ničeta od naju ni kaj prida čutil. Kje sva se izgubila, ne vem.

Po ločitvi sem spoznal krasno žensko in kmalu ugotovil, da je zame veliko boljša sopotnica kot bivša žena. V vsem se ujameva, ona me dopolnjuje in polni moj svet s smehom in vedrino. Ob ženi sem bil postaran, poln tegob. Nikoli ni bilo nič prav in vselej je ona določala pravila. Ko jo danes gledam od daleč, šele vem, s kako hudobno osebo sem bil toliko let.

S svojo novo izbranko sem bil do nedavnega zelo srečen in vse bi bilo dobro, če mi ne bi bivša žena začela povzročati preglavic. Razšla se je namreč s človekom, zaradi katerega me je pustila, in od takrat naprej komplicira pri najinih otrocih. Zdi se mi, da jih ščuva proti meni. Stara sta 15 in 18 let. Sam se trudim, da bi bili kljub vsemu družina. A kadar sta pri meni, se mi upirata in trmarita vsak po svoje. Moja nova partnerica ju ima rada, sama nima otrok, a že nekaj časa tudi njo zavračata. Zaradi tega se zelo bojim, da bi jo izgubil.

Nazadnje je prišlo do ravsa zaradi dela okrog hiše, ko se je sin sprl z mojo partnerico. Nisem posredoval, a v sebi čutim, da se je nekaj podrlo. Zdaj je že polnoleten, vidim ga, da želi svojo neodvisnost. A obenem je moj sin in bi mu bil res rad dober zgled. Ne vem, ali naj se pogovorim z bivšo in jo prosim, naj ne dela razdora? Prosim za pomoč in ideje, kaj lahko naredim.

Dragi g. bralec.

Vaša situacija je dokaj tipična. In vprašanje je, kaj ljudje v vsakodnevnih situacijah in odnosih v resnici izmenjujemo? Gre res v partnerstvu vselej za ljubezen, pomoč in vztrajnost v dobrem in slabem? Se dva, ki se poročita ali odločita za skupno življenje, zares enakovredno trudita za odnos? Je te omenjene ravni sploh mogoče meriti in na njih postavljati teorije in zaključke? Verjetno drži, da je zrel partnerski odnos podoben odnosu dveh sopotnikov, ki hodita drug ob drugem, s tem da nekdo nekje zaostaja, medtem ko je drugi lahko daleč spredaj. In seveda velja obratno. In ravno ta raznolikost in dopolnjevanje je tisto, kar oživlja in neko zavezo dveh ohranja svežo.

A vaša zgodba je prišla do točke, ko ste se morali odločiti, da se osvobodite pretekle zaveze in jo skušate na novo zgraditi z drugo osebo. Tako se odloči veliko ljudi, saj se skozi leta in različne izkušnje spreminjamo, rastemo in včasih tudi zaostajamo za nekom, ki smo ga nekoč »neskončno« ljubili. In ko je med dvema preveliko razkorakov, ni več tiste strastne zaveze, ki bi oba izpolnjevala.

Vaša bivša partnerka je to ljubečo prisotnost izgubila in seveda je možno, da razhod z vami obžaluje. Vi ste trenutno srečni z drugo osebo, kar verjetno čuti in ve. Otroci pa so že dovolj veliki, da jim je jasno marsikaj. Zato je po svoje dobro, da sta se z bivšo ženo ob teh prvih razhodih trezno dogovorila. In tudi razšla, saj je najslabše osati skupaj »zaradi otrok« in se mrziti do konca življenja, gledajoč retrospektivno, kaj vse smo izgubili. Otroci imajo vse več uvidov v življenje in ni jih zlahka prevarati, zato so jasnost, čistost in odkritost pomembni gradniki zdrave družinske psihe.

Verjetno vas vaša nova partnerka razume, saj kot pravite, ima z vašimi otroki lep odnos. Prav je, da ji poveste, da se boste z bivšo ženo pogovorili. Ona bo vedno mati vaših otrok in v vašem interesu je, da je stabilna in kar se da zadovoljna, saj se njeno počutje prenaša na otroke. In posledično seli tudi v vaše novo razmerje, ki pa ima morda vseeno kje kakšno razpoko. Dokler ne pridemo do preizkušenj, zagotovo ne moremo vedeti, kako trdne so naše zaveze in vezi.

Vaša bivša žena potrebuje podporo in pomoč in prepričana sem, da ji jo lahko nudite, saj ste se že izgradili v novi zvezi. Prav tako pa se pogovorite z otroki. Sami, brez žensk. Skušajte prepoznati, kaj si želita in za čim stremita. Ni ga čez iskren odnos ter zdravorazumski pristop. Bivša žena bo morda opustila teritorialno držo in popustila, ko bo ugotovila, da ne bo izgubila svojega statusa mame in da bo večno vaša prva žena, čeprav ločena. Odnosi pravzaprav niso tako zelo zapleteni, če uporabljamo empatijo in ljudem damo občutek, da so za nas še vedno pomembni. Seveda malo drugače, a ostajajo.

Lep odnos z bivšimi partnerji vseeno kaže na zrelost oseb, ki so se nekoč iskreno intimno ljubile in sanjale iste sanje. Verjamem, da vam bo z modrostjo in sočutjem uspelo. Srečno!