Še danes imam travme in težave z moškimi, ker so me vzgajali strogo krščansko

Odraščala sem v manjšem vaškem okolju, kjer se vsi poznamo med seboj. Otroštvo je bilo lepo, vsi smo se igrali na vasi in se srečevali v šoli, pri verouku in maši. Rada sem imela razposajene igre in okolje, ki se mi je zdelo varno in domače.

Ko se je začela puberteta in sem se prvič zaljubila v ministranta, sem spoznala, kako kruti so lahko domači in celotna fara. S fantom sva se skrivaj srečevala, si izmenjevala prve sramežljive naklonjenosti. Opazilo naju je več vaščanov in doma sem bila tepena, v hišnem priporu in strogo pod nadzorom. Po tem, sva se s tem fantom videla samo še pri maši, oba osramočena, a nevedoč, zakaj. Zakaj je ljubezen greh.

Ta čas je nekako minil, sem ga potlačila, a priokus grdobije ostaja. Sama sem odšla v internat v mesto, kjer sem se vrgla v šolo in učenje in se izogibala fantom. Nedolžnost sem izgubila zelo pozno in vse skupaj me je sila zatravmiralo. Moj prvi spolni odnos je bil z zelo plemenitim fantom, čigar oče je bil psihiater. Že nekaj pogovorov z njim mi je precej pomagalo ozavestiti travmo iz mladosti.

Danes končujem magisterij in se zavedam, kako zelo me je poškodovalo omejeno okolje, polno prepovedi in podlosti. Še vedno se soočam s sovražnostjo in iščem pomoč pri raznih terapevtih, pa nekako ne morem čez bariere. Ta hipokrizija ljudi, ki hodijo k maši le zaradi videza in bi kamenjali vsakega, ki najde srečo v svojem svetu, me je za vedno odmaknila od teh ljudi. S starši imam bolj uraden odnos, topline mi niso nikoli dajali. So pa zelo spoštovani v cerkvi in polni samooboževanja. Zares sem ogorčena nad vsemi lažmi, v katerih sem živela. Nikdar se niso postavili zame, še danes, ko končujem magisterij, se z njim pohvalijo, a nikdar pred mano. Ne živimo več v srednjem veku, moji starši so direktno od tam. Prosim za vaše mnenje.

Draga ga bralka.

Okolje, v katerem ste odraščali, je bilo konzervativno, kot toliko podobnih okolij zgodnjih petdesetih let prejšnjega stoletja. In ljudje v takšnih okoljih so se kljub vsemu znali veseliti, zabavati in iskati radosti življenja, tako mesene kot duhovne.

Mladi ste še, vse je še pred vami, kar je zelo pomembno. Marsikaj še lahko spremenite. Z notranjim zrenjem in predvsem s sprejemanjem nasprotij, ki jih pred nas neprestano niza življenje, lahko ustvarite čudežno preobrazbo. Za vas se je sicer čisto običajna situacija dozorevanja sprevrgla v nekaj globljega, ki korenini v značaju vaše družinske slike, ki pa je je bila in ostaja vpeta v krščanstvo. In kot vemo, vsaka vera uči tako plemenitosti kot dobrote, in od zavesti posameznika je odvisno, kako bo ta načela realiziral v realnosti. Če se odločamo med čisto anarhijo ali skrajnimi fundamentalizmi, hitro prepoznamo, da so vse skrajnosti le del slike, ki je veliko več kot celota. Zato je prav, da svojo izkušnjo iz mladosti razmejite med čustvi in prvimi izkustvi zaljubljanja libidinoznih potreb ter starši in širšim vaškim okoljem, ki poleg varnosti verjetno omejuje. Okolje seveda lahko zada resne rane ali pa ljudi uniči (stigmatizacija, nasilje, mobing itd.)

Zdaj živite v mestu, ste vse bolj samostojni in pred tem, da poletite proti soncu in lastni svobodi. Da bi za vaše težave krivili farane in vse, ki srčno čutijo božjo prisotnost, bi naredili napako. Zagotovo pa imate prav, da je dvoličnežev povsod veliko, tudi med vernimi kristjani. Ste kdaj pomislili, da sta kljub vsemu cerkev in vera močan kanal kolektivnega zdravljenja? Kaj bi šele bilo, če ju ne bi bilo? Kam bi ta potlačena čustva kanalizirali? Petje, druženje in organizirano sodelovanje v dobrodelnosti, četudi je neiskrena, je boljše kot rušilna delovanja, ki skupnost lahko dotolčejo.

Dojemite, da se nam okoliščine dogodijo, a odziv nanje izberemo sami. In tu je dokaz naše svobode. Tudi vaše. Uvid v našo modrost. Tudi v vašo. Naš odziv je posledica naše prigarane značajskosti, kamor sodi tudi odpuščanje. Prav je, da se pogovorite z nevtralnim sogovornikom, ki bo vašo stisko obravnaval blago ter vas osvobodil okov jeze in zamer, ki vas še vedno preganjajo. Življenje je lahko čudovito in ljubezen ter spolnost dveh oseb, ki sta si predani, izpolnjujoči in zdravi. Prepričana sem, da boste našli prave ljudi in odpustili sebi ter drugim za čustva, ki so ostala nerazčiščena v vas in seveda v njih. Saj je naboj potlačitve prisoten na obeh straneh.

Kar se pa tiče krščanstva, berite tako teologe kot kritike RKC. Vedno je dobro poznati čim več ravni, da pridobite stabilno sliko in se notranje zazdravite. Čutim, da ste tik pred točko obrata, ko nikoli več ne bo tako, kot je bilo. Naužijte se radostnih trenutkov in objemov in neskončnih poljubov, ki vas morda čakajo že za ovinkom iztekajočega se leta. Srečno v 2022!