S partnerjem sva zgolj prijatelja

S partnerjem sva skupaj že sedem let. Najin odnos je že nekaj let bolj prijateljski kot partnerski. Pri njem me moti predvsem to, da ne zna pokazati čustev. Povedal mi je, da je imel težko otroštvo. Do mene je precej hladen in vse se dogaja tako enolično. Želim si, da bi me kdaj spontano poljubil in objel. To se nikoli ne zgodi. Spolne odnose imava enkrat na teden, francoskega poljuba nisem dobila že nekaj let. Vem, da sem sama kriva, ker se ne znam pogovarjati o teh stvareh. Nezadovoljna sem in vse manj samozavestna. Že od dvajsetega leta opažam, da me je strah velike množice ljudi. Ta strah v meni se zadnje čase še stopnjuje. Poleg tega opažam, da imam motnje spomina, večkrat ne najdem prave besede za kakšno stvar. Je zame pravi odgovor psihoterapevt?

Zvezo, v kateri vztrajate že sedem let, sami imenujete prijateljska. V njej pogrešate partnerjevo izkazovanje čustev, pozornost, nežnost, tudi strast. Njegov odnos do vas je hladen in vajina spolnost je najbrž le biološka potreba in nič več. Njegova težka mladost je verjeten vzrok, da ni imel možnosti za razvoj čustvenih potencialov. Če v otroštvu ni čutil sprejetosti in ljubezni staršev, potem je to zanj neznanka. Je nekaj, česar ne pozna, in česar ni dobil, tega tudi vam ne more dati. V pismu ne omenjate, da bi se zavedal pomanjkljivosti in si prizadeval za osebnostni razvoj. Če je res tako, ne pričakujte, da se bo spremenil sam od sebe, prav tako ni nobene možnosti, da bi ga spremenili vi, zato opustite vsako misel na tako ravnanje.

Opažate, da ste vedno manj samozavestni, vaša samopodoba je vse slabša. Odnos partnerja do vas in njegovo vedenje, v katerem se ta razodeva, sistematično spodkopavata še tisto malo pozitivnih čustev do sebe, ki jih imate. Partner vam z nebesedno govorico in s hladnostjo do vas vedno znova sporoča, da kot ženska niste dobri. V vas vzbuja občutke, da niste dovolj dobri, da niste vredni ljubezni. Kaj torej lahko storite? Ali ste se kdaj vprašali, zakaj vztrajate v taki zvezi? Dejstvo je, da ste si partnerja, kakršen koli že je, izbrali sami. Druži vaju nekaj skupnega ali dopolnjujočega, česar se ne zavedate, zato vztrajate. Niste zadovoljni, kljub temu pa imate neko korist. Verjetno zadovoljuje vašo potrebo po varnosti. Vse je znano in predvidljivo, tudi če je slabo, nobenega tveganja ni. Potreba po varnosti je osnovna potreba in ostane v nas vse življenje. Imate torej varnost, hrepenite pa po ljubezni. To boste lahko dosegli le s svojim razvojem, ki vam bo dal moč, da presežete strah, se odrečete nezdravi varnosti in si dovolite tveganje. S tem si omogočite priložnost, da zaživite polnejše in bolj zadovoljno življenje. Prva stopnička na poti je, da se zavedate svojega nezadovoljstva, težav (strah pred množico) in da iščete pomoč. Le vi ste tisti, ki lahko kaj spremeni. Seveda pa potrebujete strokovno pomoč. Psihoterapevt je res pravi odgovor za vaše težave.