Razhajala sva se dve leti, zdaj, ko je konec, ne vem, kako naprej

Pozdravljeni, 

prebijam se skozi mrakobno obdobje. S partnerjem, s katerim sva bila skupaj deset let, sva se razšla. V bistvu je bilo najino razhajanje razvlečeno na dve leti, saj sem v tem obdobju stalno prihajala in odhajala. Po vsakem večjem prepiru sem se odselila in po nekaj dneh preselila nazaj. Zdaj je dokončno počilo, k čemur je pri partnerju pripomogla tudi nova ženska. Prav je tako, saj na dolgi rok zveza ni imela prihodnosti. Me pa bolj zvija to, kako bom prebolela vse skupaj, kako nadaljevala svoje življenje. 

Veliko vprašanj me muči: bom še verjela v ljubezen, so sploh še normalni moški na svetu, bom še srečna? Ravno to je tisto, zaradi česar mi je trenutno težko, kar nekako izgubljam upanje v ljudi. Ok, priznam, da pogrešam (zdaj že) bivšega, a če sem čisto objektivna, vem, da pri takšnem kaotičnem odnosu zveza zares ni imela prihodnosti. Mislim, da je šlo samo še za navado in nič drugega, s tem se tolažim. Stara sem 36 let, otrok nisva imela. Je v teh letih še kaj upanja zame? 

Draga bralka, 

naj povem, da ste prvi korak pri prebolevanju in soočanju s težkim obdobjem storili že s tem, da ste mi pisali in iskreno razgrnili svoje misli in občutke. Kljub temu, da je bila vajina zveza burna, polna nihanj in vašega zavedanja, da nima srečnega konca, je normalno, da čutite žalost. Vseeno ste končali določeno poglavje življenja in se poslovili od človeka, s katerim sta preživela skupaj kar precej let. Kljub vsem mislim, ki vam trenutno rojijo po glavi, pa telo vedno govori svojo zgodbo, zato mu je treba prisluhniti. Če čutite žalost – jočite, če ste jezni – se razjezite, dajte občutkom prosto pot, ne tlačite v sebi.

Prebolevanje je kompleksen in specifičen proces, ki nima vedno enake poti, a je nujen. Iz pisma se zdi, da ste partnerja počasi prebolevali že v času vajine zveze, kar je – ne glede na vse, kar prinese razhod – za odtenek laže. Skrbi vas tudi izguba zaupanja v ljudi in ljubezen, kar je v tem obdobju nekaj običajnega. Razboleli ste od vsega, kar je bilo, in obenem na pragu nejasne prihodnosti. A zdaj ni čas, da bi se ukvarjali z drugimi, zdaj postavite na prvo mesto sebe. Uživajte v stvareh, ki jih imate radi, obnovite stike s prijatelji, ki so vas vedno vztrajno vabili v družbo, najdite si dejavnost, ki vam je pri srcu. Toliko je stvari, ki nas bogatijo, samo poiskati jih je spet treba. Saj veste, kako to gre – če gledamo na svet črno, bomo takega tudi ustvarili, zato glejte na vse skupaj s pozitivne plani, čeprav se trenutno to čudno sliši.

Z optimističnim pogledom boste v življenje privabljali nove priložnosti, srečo in ne nazadnje tudi nove ljudi. Ne ukvarjajte se z vprašanji, ali boste spoznali še kakšnega moškega. Seveda ga boste, pred vami je še toliko lepega – a najprej delajte na sebi, raziskujte svoj svet, svojo preteklost ... Mnogo žensk v tem obdobju dela napako, da skoči iz ene zvezo v drugo, še preden predelajo staro. To nikakor ni recept za osrečujoč odnos, ravno nasprotno, je samo trenuten obliž na rano, ki lahko povzroči še večjo. 

Če želite partnerja, kot ste ga opisali, boste najprej morali najti mir v sebi. Šele takrat bo v vaše življenje vstopil človek, ki vas bo vreden. A delajte male korake, razmišljate konstruktivno in pojdite čez vse izzive z veliko poguma. In kot sem že rekla – zdaj ste prvi na vrsti vi. Če boste spoznali, da kljub vsemu potrebujete terapevtsko pomoč, pa kar pogumno. Včasih je treba tudi to, da ugledamo sonce. Uspelo vam bo.