Rada bi živela, a sem ujeta v zvezi z nasilnim partnerjem

Pozdravljeni,

v zvezi sem že tri leta. Na začetku je bilo vse super in fajn. Bila sva še zelo mlada in nisva premišljevala o prihodnosti. Zdaj živiva skupaj. A tega življenja sem se malo naveličala. Mislim, da sem odrasla, ampak on noče rasti z mano. Še smeji se mi, da sem drugačna. Začela sva res razburkano zvezo z občasnimi prepiri. Če sem naredila ali rekla kaj narobe, so prepiri včasih postali kar grobi. Ni mi bilo všeč, da je z nasiljem reševal vse svoje probleme. Ampak sva zmeraj ostala skupaj. Z besedami zna res dobro.

Zdaj, ko živiva skupaj, se ne skregava toliko, ko pa se, se pa kar hudo. Počutim se, kot da sem ujeta. Ujeta in prisiljena pomivati posodo in pometati po tleh, ko bi pa rada živela. Pa ne govorim, da ne bi nikoli več pomivala po tleh, ampak bi rada šla ven s kolegico, šla na izlet v hribe, potovala. Vse bolj opažam, da najina svetova ne spadata skupaj.

Problem je v tem, da se nekako bojim končati zvezo. Stanovanje imava skupaj v najemu, on ima službo. Skrbi me, da če ga pustim, bo pustil svojo službo in se vrnil na stara pota. Ne vem tudi, kje bo lahko živel, če ga vržem iz stanovanja.

Zadnje čase se počutim, kot da me nekaj duši, čutim, da ne morem več tako živeti. Ne vem, kaj naj naredim. Prosim za nasvet.

Partnersko zvezo sklenemo z namenom, da si življenje polepšamo in popestrimo, da v dvoje lažje premagujemo izzive, da realiziramo skupne ter individualne cilje, da osebno rastemo, in ne nazadnje, da življenje obogatimo in osmislimo z otroki. Namen partnerske zveze je torej odpreti novo poglavje v življenjski knjigi, se podati na to čudovito potovanje v dvoje in korak za korakom, s skupnimi močmi uresničevati življenjske cilje. V partnerski zvezi naj ne bi imeli občutka, da smo ujeti in da nas partner duši, ampak nasprotno, da si bivanje na tem svetu kot dvoje svobodnih ljudi, naredimo kar se da lepo, uspešno in zadovoljno. In nikakor naj ne bi v partnerski zvezi trepetali pred partnerjem, ki z nasiljem poskuša reševati probleme.

Konflikti so normalen sopotnik v vseh odnosih. Nudijo nam priložnost, da iščemo rešitve in ob tem rastemo kot skupnost posameznikov in vsak zase individualno. Pomembno je le, da se jih naučimo uspešno reševati. Vajini prepiri so pogosto »grobi« in, ko se prepirata, je hudo, ste napisali. Nekako se le pobotata, toda le za kratek čas, to je do naslednjega prepira, kakor je razumeti iz vaše pripovedi. Napisali ste, da partner zna z besedami. Ali to pomeni, da mu vas uspe vsakič znova prepričati, da bo enkrat bolje in da je bil to njegov zadnji prepir, ki ga je skušal rešiti z nasiljem? Vam zna vliti upanje, da se bo spremenil in ne bo več agresiven? Pa se scena naslednjič vseeno ponovi? In se mu pravzaprav pustite speljati na limanice?

Razmišljate, da bi zapustili zvezo, vendar vas je tega strah. Kot vzrok temu strahu navajate razloge, ki se tičejo vašega partnerja: skrb, da bo pustil službo in odšel na stara pota, in kje bo živel, če ga vržete iz stanovanja. Razumljivo je, da se ozirate na partnerja, saj ga imate radi. Verjetno pa vas je strah tudi ostati sami. Najbrž si težko predstavljate, kako bi živeli brez njega. Ta strah ima verjetno še čisto eksistenčno podlago. Iz vaše pripovedi je namreč sklepati, da ima službo le on. Kako se boste torej preživljali, če ga boste nagnali iz stanovanja? In ne nazadnje, verjetno se bojite njegove nasilne reakcije, če mu boste pokazali vrata.

Ste morda pomislili, da bi vi zapustili stanovanje? Bi se v tem primeru imeli kam zateči? Morda k staršem? Napisali ste, da bi šli radi ven s kolegico. Ali tudi tega ne smete? Ste dejansko ujeti v stanovanju, v katerem ste prisiljeni gospodinjiti? Ena izmed možnosti pobega iz takšnega okolja je tudi umik v Varno hišo.

Če še niste sklenili, da je treba tej zvezi narediti konec in želite še naprej vztrajati ter poskusiti doseči izboljšanje odnosa z vašim partnerjem, skratka takšno spremembo, ki bo pregnala vaš občutek ujetosti in vam dala možnost, da zopet svobodno zadihate, boste to lahko dosegli le na ta način, da boste spremenili svoj položaj v zvezi, svoj odnos do vajinih težav, svoj pogled na njihovo reševanje, skratka, svoj vzorec funkcioniranja v tej zvezi. Nikar ne poskušajte spremeniti svojega partnerja, ker se vam ne bo pustil in bo to le vir novih konfliktov. Predlagam vam, da se za pomoč in nasvet pri teh poskusih obrnete na ustrezne strokovne službe. Za začetek lahko kontaktirate najbližji center za socialno delo. Če bi želeli prejeti takojšen nasvet, pa lahko pokličete na enega izmed telefonov, ki nudijo pomoč v duševni stiski. Številko poiščite na spletu. Naj še dodam, da je nasilje enega partnerja nad drugim kaznivo dejanje in lahko poiščete zaščito in pomoč tudi na policiji. Srečno!