Pozdravljeni,
na vas se obračam z dilemo, ki me bremeni že nekaj časa, a sem šele pred kratkim spoznala, da imam očitno problem. Stara sem 30 let in nimam sreče z moškimi. Vedno izberem napačne. Napačne v smislu barabe in izkoriščevalce. Ne vem, kaj je narobe z menoj, da ne znam prepoznati in privlačiti dobrih fantov.
Ko sem se nekoliko poglobila v psihologijo in raziskovala svojo preteklost, nisem našla nobene travme. Moja starša sta srečno poročena že več kot 30 let, imata zelo ljubeč odnos, poln spoštovanja in vzajemnosti. Tudi moj oče je čudovit človek, zelo dober po srcu in ljubeč, tako da sem imela zelo stabilno očetovsko figuro. Predala sta mi torej zdravo sliko partnerstva, zato res ne razumem, kako je mogoče, da se sama spuščam v razmerja, obsojena na propad.
Trenutno sem že nekaj časa samska, ker se je v preteklih letih preprosto nabralo preveč moških, ki so me prizadeli. Ali so me vlekli za nos, ker niso bili pripravljeni na zvezo, ali so pričakovali, da bom njihova sužnja in me izkoriščali, ali pa me zmerjali in trpinčili, ko se je začetna zaljubljenost polegla.
Prijateljica (ki je poročena in ima že otroke) mi je nedavno rekla, da sem še vedno sama zato, ker sem preveč izbirčna. Ona je s svojim partnerjem že od srednje šole, in njen komentar je letel na to, zakaj si sama nisem našla dobrega fanta že takrat, ampak sem se v srednji šoli ozirala za barabami. Moram priznati, da me je njen komentar zelo prizadel. Zdi se mi namreč zelo pokroviteljsko tako obsojati samske osebe. Če bi bilo najti dobrega partnerja tako lahko, potem bi že zdavnaj ostala v dobri zvezi, nobenih zadržkov namreč nimam do bivanja v dvoje. Očitno je ona izbrala prav, a vsi žal nimamo take sreče, da spoznamo pravo ljubezen kot najstniki.
Imate kakšen nasvet zame? Kaj moram v življenju spremeniti, da ne bom več nasedala slabim moškim? Menim, da nisem preveč izbirčna, nimam nobenih posebnih zahtev glede videza, tudi za to, koliko zasluži ali kakšno službo ima partner, mi ni mar. Iz preteklih zvez sem spoznala, da si najbolj od vsega želim partnerja, ki bo dober po srcu, a opažam, da je žal to najtežje najti. Ljudje so postali tako preračunljivi in neiskreni, da me veliko moških zdaj že na prvem zmenku odbije, ko zaznam, da se obnašajo podobno kot moji bivši fanti. Zato sem zdaj raje samska, kot pa da trpim v dvoje.
Najlepša hvala vam za pomoč,
Razočarana bralka
Odgovarja Bruno Šimleša, terapevt, sociolog in strokovnjak za odnose, ki dvakrat mesečno brezplačno odgovarja na vprašanja bralk in bralcev s področja medosebnih odnosov, vzgoje, osebne rasti in duševnega zdravja. Če želite njegov nasvet, opišite svojo težavo in nam pismo pošljite na naslov info@onaplus.si. Vaše vprašanje in njegov odgovor bomo objavili povsem anonimno, odgovor pa boste prejeli tudi po elektronski pošti.
Draga moja,
naj vam kar na začetku povem, da se strinjam z vami, vsekakor je bolje biti sam kot v slabi zvezi. Zato je dobro, da ste si vzeli odmor od romantičnih razmerij, dokler ne ugotovite, kaj spremeniti.
Kar zadeva komentar vaše prijateljice, da ste izbirčni, ta izjava razkriva prej njeno intelektualno osiromašenost kot pronicljivosti. Res je, da nekateri iščejo popolne partnerje, ker mislijo, da bodo zadovoljni le s princem ali princeso, a kdor je dopolnil vsaj osem psiholoških let, dobro ve, da princi in princese ne obstajajo. Glede na vse, kar ste opisali v svojem pismu, si upam trditi, da ne spadate v kategorijo ljudi, ki iščejo popolne partnerje/prince.
V ljubezni velja nešteto zapletenih pravil, a eno je kristalno jasno ...