Za razdedinjenje veljajo strogi zakonski kriteriji

Razdedinjenje velja za skrajni ukrep, za katerega veljajo strogi zakonski kriteriji, saj lahko vpliva na zakonite oziroma nujne deleže zakonitih oziroma nujnih dedičev. Poleg tega velja, da je za veljavnost razdedinjenja potrebno, da ga oporočitelj na nedvoumen način označi v oporoki.   

Razdedinjenje prav tako ni v celoti odvisno od volje oporočitelja, poleg tega pogosto zanj ne bo zadoščala le subjektivna presoja oporočitelja, da si je dedič zaslužil, da bi bil razdedinjen, ampak je za njegovo upravičenost pomembno, da so izpolnjeni tudi kriteriji, ki jih določa zakon, vsebinsko pa napolnjuje sodna praksa.    

Zakon sicer jasno določa, da je razdedinjenje možno v primeru, če se je dedič s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil zoper zapustnika (med ta razlog bi lahko spadala opustitev dolžne skrbi) ali, če je zoper zapustnika ali zoper njegove bližnje naklepno storil kakšno hujše kaznivo dejanje, kot tudi, če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.

Če se osredotočim na vaš primer – če vam hči ne pomaga pri vsakdanjih opravilih, bi tu lahko šlo tako za kršitev njene zakonite oziroma moralne dolžnosti do vas, vendar pa bi moralo tu iti za dolgotrajno in ponavljajočo se kršitev. Samo dejstvo nespoštljivega in arogantnega obnašanja pa za razdedinjenje še ne zadošča.