Problematična hči nama z možem pije živce, vedno več se kregava

Smo tričlanska družina. Mož je že bil poročen in ima iz tistega zakona dva odrasla otroka. Midva sva poročena 18 let in imava ravno toliko staro hčer. Oba sva zaposlena. Živimo v stanovanju v mestu. Nič nam ne manjka. Tudi službe so solidne. Mož vzdržuje s svojima otrokoma redne stike, tudi jaz se razumem z njima. Probleme pa imava s hčerko. 

Srednje šole ni naredila. V zadnjem letniku jo je pustila. Zdaj je doma, v glavnem spi. Zvečer se dobiva s svojo družbo. Velikokrat sploh ne pride domov, ko pa jo vprašava, kje je bila, odvrne, da naju nič ne briga, da je že polnoletna. Za mamila pravi, da kadi travo, drugega pa ne. Nič ne dela, vzdržujeva jo midva. Če se hočem pogovoriti z njo, se konča s tem, da sva za vse kriva midva z možem, da je ne razumeva, da ona ni hotela v to srednjo šolo, ampak v drugo. Očita, da imava rajši moževe otroke kot njo. 

Mož meni, da bi jo morala vreči na cesto, pa naj sama skrbi zase. S tem se nikakor ne strinjam, ker lahko potem res zabrede. Z možem se pogosto kregava, čeprav sva se prej dobro razumela. Odnosi med nama so se ohladili, ogibava se drug drugega. Potrebujem vaš nasvet o najini hčerki in naši družini.

Spoštovana bralka, za odgovor na vaše vprašanje sem zaprosila svojo kolegico psihiatrinjo, strokovnjakinjo za družinsko terapijo Natašo Vuga. Predlaga tako: Družina je sistem, v katerem ima vsak član svojo vlogo, ki jo določajo odnosi in pravila znotraj družine. V družinah se glede na različne okoliščine ustvarjajo podsistemi ter meje med njimi. Razporeditev moči v družini se med drugim kaže z razporeditvijo vlog v njej, z možnostjo odločanja in z dolžnostjo prilagajanja drugim članom. V obdobju odraščanja otrok, z večanjem njihovih sposobnosti za samostojnost in z večanjem njihove potrebe po avtonomiji se meje med podsistemoma staršev in otrok postopoma spreminjajo in utrjujejo.

Kot kaže, je v vaši družini hčerka prevzela moč in nadzor in ju vzdržuje z očitki, vzbujanjem občutkov krivde in s sklicevanjem na polnoletnost in avtonomnost, ki ji gre ob tem, hkrati pa ni prevzela vloge odrasle osebe, ki je finančno neodvisna in s svojim delom poleg prednosti in privilegijev odraslosti deli tudi odgovornost odraslih v družini. Kajenje marihuane je zdaj dokaj razširjen pojav med mladimi, vendar je rizični dejavnik za razvoj drugih duševnih motenj. Ne gre spregledati niti morebitnega ozadja takšnega početja, še posebno ob podatku, da je hčerka zelo neaktivna, da je opustila šolanje v zadnjem letniku srednje šole, ki ji, kot razumem, prej ni delalo težav, da dneve v glavnem prespi in ničesar ne dela, sicer pa ponočuje in se na splošno umika iz družinskega življenja. 

Menim, da se boste morali najprej pogovoriti in povezati z možem ter nato kot starši uskladiti svoja stališča glede vzgoje in zahtev do otrok ter postaviti pravila, po katerih naj bi delovala družina in ki jih boste morali upoštevati vsi člani. Pravila naj bi vsebovala možnosti za zasebnost in samostojni razvoj vsakega člana, seveda pa naj bi tudi določala obveznosti vsakogar v družini in časovne roke, do katerih naj bi se dogovorjene obveznosti izpolnile (za hčerko npr. dokončanje šolanja, zaposlitev). Pri vaši hčerki bi bilo smiselno izključiti depresijo ali drugo duševno motnjo, zato svetujem temeljit in iskren pogovor obeh staršev z njo ter po potrebi obisk pri osebnem zdravniku ali psihiatru in morebitno zdravljenje.

Vsak zdrav polnoleten posameznik odloča o sebi sam in za svoje odločitve tudi sam odgovarja, zato si odgovornosti za morebitne stranpoti hčerke po opisanih ukrepih ne bo treba nalagati na svoja ramena, bo pa ta odgovornost večja, če ji ne boste omogočili, da se spoprime z mejami in odgovornostmi v življenju, družini in družbi. Z možem sta bila do pred kratkim povezana, zato imata veliko možnosti, da dobro izpeljeta to težavno obdobje, lahko pa se tudi obrneta po pomoč k strokovnjakom, ki se ukvarjajo z družinskim svetovanjem ali psihoterapijo in jih je v Sloveniji čedalje več na razpolago.