Razmislite, kaj vas napaja in osrečuje

Dragi g. Matjaž,

v življenju se nam večkrat zgodi, da izgubimo smisel, smer. Ko se nam zazdi, da vse skupaj nima smisla. In potem dobimo klic, sporočilo ali novo priložnost, kjer se prek spoznavanj sebe v stikih z drugimi zares naučimo največ. Morda nas ta izolacija sedaj priklepa na drugačna izhodišča, ki si jih sami po sebi prostovoljno seveda ne bi izbrali nikoli. In vsak od nas najde v sebi razpoke.

Sami ste na kratko navedli, da živite pri mami, da delate v družinskem podjetju in da ste se razšli z dekletom, kjer ni bilo pristne intime in erotične povezave. Možnih interpretacij vaše situacije je veliko, in brez poglobljenega pogovora lahko samo ugibamo, kje točne je prišlo do ponovne obuditve starih težav z govorom. Prvič, možno je, da imate močno infantilno navezanost na mamo, ki še vedno igra odločilno vlogo v vašem življenju: živite doma, delate v družinskem podjetju in se še niste osamosvojili. Imate do žensk svoboden, odprt ali napet in pričakovanj poln odnos? Kako navezujete stike z nasprotnim spolom sicer?

Naravna seksualnost od nas nekako zahteva, da se ji predamo, brez pretiranega rušenja »poti ljubezni«, kar pomeni, da ko si izberemo partnerja ali pa partnerko, spolnost steče sama od sebe. Seveda lahko, zaradi idealov jaza ali nezavednih občutkov krivde, zdrav odnos blokiramo in poškodujemo to naravno »pot ljubezni«, kar lahko privede do notranjih stisk in globljih poškodb identitete. Samospoštovanje je izredno močno povezano z zdravo seksualnostjo in uravnoteženim poželenjem, ki ga, usklajenega z ljubeznijo, opevajo vsa ljubezenska dela.

Drugič, s partnerko ste se razšli, čeprav sta se imela rada. Seveda, jezikov ljubezni je mnogo, a privlačnost med partnerja ima v vsakem primeru globlje vzroke in je precej težje dojemljiva z razumom. Kar pa nam ne olajša procesa rasti, ki ga od nas zahteva ljubezen.

Tretjič, jecljanje je morda spomin na primarne strahove in spomine zgodnjih let, ko še odraščamo in postavljamo gradnike lastni identiteti. Takrat je za nas svet vrstnikov ključnega pomena, kjer je nujno, da nas sprejmejo in družbeno nagradijo. Izolacija, ki jo zahteva virus, je neke vrste popravni izpit za vsakogar izmed nas. Kaj točno se dogaja na kolektivno nezavednem, še ne moremo z gotovostjo sklepati. A sigurno vsi čutimo neko napetost, morda strah pred prihodnostjo in tem, v kakšen svet bomo po prekinitvi ukrepov stopili. Ljudje smo socialna bitja in samoizolacija nas sooča z vprašanji, ki so za prihodnost vsakogar izmed nas pomembna.

Zato vam jaz zastavljam vprašanja: kaj vas napaja in zares osrečuje? V čem ste dobri, ob čem žarite in  kaj v vas prebuja čudenje in tisto otroško nadobudnost, ki je pripravljena iti korak dlje? Mislim, da je prav, da si skušate na ta vprašanja odgovoriti in iskati stike, vsebine in ideje za prihodnost, ki vas notranje polnijo. V situaciji, v kateri ste in smo, je takšna pot izbor optimizma in vere v dobro. Morda si ponovno poiščete novega človeka, s katerim predelate vsa navedena vprašanja. Prepričana sem, da vam bo uspelo. Vse dobro vam želim!