Pri 22 me starši nadzirajo in mi pregledujejo elektronsko pošto

Spoštovani,

sem študentka, stara 22 let. Živim v na videz urejeni družini, čeprav se starši precej vmešavajo v vse moje odločitve, rekoč, da »dokler me vzdržujejo« ... Po naravi sem ubogljiva in se ne znam postaviti zase. Zavedam se, da se pustim izkoriščati, vendar imam vselej pred očmi starše, kaj bodo rekli, če se uprem njihovi inšpekciji. Vrstnikom nihče na primer ne pregleduje pošte po internetu ali gleda, kaj imajo oblečeno. Pogovori s starši so nemogoči, vedno pravita, da mi želita le dobro. Tudi noben moj fant, ki sem jima ga predstavila, jima ni bil pogodu in sta ga odgnala. To me neizmerno utesnjuje, zato popuščam pri učenju. Kje naj začnem in kako naj nadaljujem, da bom zaživela svoje življenje po svojih zamislih? Morda naj omenim, da so starši tudi zelo pobožni.

Hvala za nasvet.

Vaša zgodba je zgodba mnogo mladih, ki prihajajo k meni po pomoč. Živijo v podobnih družinah, kot je vaša, v njih se preigravajo podobni odnosi. Gre za patologijo posesivnih staršev, ki v najboljši veri skrbijo za svoje otroke, v resnici pa jih dušijo in lomijo. Navadno jih tudi zlomijo in redkim se posreči, da tem strupenim staršem uidejo.

Kontrola nad vami je zanju izraz skrbi, razdajanja za vas, in vsak vaš odpor, upor razumeta kot nehvaležnost. Naložita vam hude občutke krivde, kajti starši zaslužijo vse spoštovanje. Ker sta zelo pobožna, in verjamem, da sta tudi sama odraščala v podobnih razmerah, jima je četrta božja zapoved sveta. Seveda samo prvi del, ki govori o spoštovanju otrok do staršev. Drugega dela, ki govori o tem, naj starši ne grenijo svojih otrok in naj jih pošljejo v svet z blagoslovom, seveda ne poznajo oziroma se njih ne tiče, ker tako in tako izgorevajo za vas v popolni dobroti.

Dejstvo je, da njih ne boste spremenili. Lahko pa »spreminjate« sebe. To pomeni, da poskušate zavzeti drugačno stališče do problema, ga pogledati z drugega zornega kota. Tako problem izgine ali se vsaj zmanjša. Še bolje pa je, da poskušate oditi od doma, če obstaja kakršnakoli možnost. Človek mora izstopiti iz patoloških odnosov, da lahko začne z varne razdalje urejati in predelovati odnos s primarno družino.

Ne vem, ali ste že zreli (ali je že dovolj hudo), da boste ukrepali. Starši namreč ne bodo.

Za začetek preberite npr. knjige Strupeni starši (S. Forward), Upor telesa in Drama je biti otrok (A. Miller) in Otroci alkoholikov in tiranov (A. Perko). Če mislite, da sami ne boste kos problemom, in če vas odnosi doma tako dušijo, da vam ne dajo več dihati, potem bo najbolje, da poiščete ustrezno strokovno pomoč.