Preživljam parazitskega moža, ki se ukvarja z vedeževanjem

Vem, da nisem ne prva ne zadnja s takim vprašanjem, ker pa imam občutek, da znate dajati zelo jasne odgovore, se obračam na vas. Pred šestnajstimi leti sem se poročila s svojim sedanjim možem. Vzela sem ga, ker je bil pač najbolj vztrajen od vseh, je pa res, da že tedaj ni bil ravno »perla«. Doštudiral ni, tudi v delu ni imel velikih ambicij, otroci ga nikoli niso posebej zanimali, delal je bolj za zabavo, občasno se je ukvarjal z vedeževanjem. Je pa res, da me je ves čas gledal kot »boginjo« in me je na začetku tudi obravnaval tako, kupoval mi je darila, vodil na večerje ipd. Vse to mi je seveda godilo. 

No, zdaj sem stara nekaj čez štirideset let, on pa jih ima petdeset. Še vedno se ukvarja z vedeževanjem, vendar pa zasluži bore malo, in še to zapravi za svojo družbo (kegljanje, lokali). Doma ne plača dobesedno ničesar. Očitno sem še ena v vrsti tistih, ki so ugotovile, da so poročene s parazitom. Sama delam vsak dan deset ur, tudi zato, da lahko plačam vse položnice in obroke za kredit. Mož pa niti ne migne s prstom, z argumentom, da sem sama pač bolj talentirana za finance kot on! 

Ker razmišljam o razvezi, me zanima, ali je res, da lahko mož v tem primeru zahteva od mene polovico premoženja. To se mi pač ne zdi pošteno. Imava stanovanje, ki sva ga formalno sicer kupila skupaj, sem pa zanj sama najela kredit pred osmimi leti in ga tudi sama odplačujem.

Nobenega dvoma ni, da je permisivna vzgoja – ta ponesrečena modna muha sedemdesetih let – dala tudi pravo »vojsko« pasivnih, feminiziranih, razvajenih in pridobitno skoraj nesposobnih moških, ki so bili tako oropani svojega primarnega moškega poslanstva, ki je v zagotovitvi materialne varnosti družine. Drži, da so za tako stanje znatno odgovorni starši, a menim, da vsaj enakovreden del krivde nosijo tudi taki moški sami, saj so bili do sebe očitno premalo strogi in zahtevni, da bi se finančno osamosvojili in se postavili na lastne noge. V takih okoliščinah ste ženske žal prisiljene, da prevzamete vso odgovornost za preživetje družine, kar običajno počnete izjemno dobro in požrtvovalno, čeprav bi morala po vseh naravnih zakonitostih oba reševati probleme. 

Z delitvijo skupnega premoženja (kamor spada tudi vajino stanovanje) pa je tako: v zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je uveljavljena generalna klavzula, v skladu s katero se pri delitvi skupnega premoženja res šteje, da sta deleža zakoncev pri skupnem premoženju enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta k temu premoženju prispevala v drugačnem razmerju. Dejstvo, da ste vi v celoti sami najeli kredit za stanovanje in ga tudi sami odplačujete, bo vsekakor nagnilo tehtnico v zvezi z določitvijo prispevka na vašo stran, čeprav bo imel tudi mož svoje pravno relevantne argumente. Na vrednotenje njegovega prispevka bodo lahko denimo vplivale okoliščine, kot so pomoč zakonca drugemu zakoncu, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja ipd. Presodite, ali morda te okoliščine govorijo njemu v prid. V vsakem primeru vama svetujem modri, dostojanstveni, dogovorni, zunajsodni pristop pri reševanju problematike.