Prevaral me je

Sicer je stvar še sveža, saj je zveza trajala šest let. Imela sem partnerja, za katerega sem slepo verjela, da me nikoli ne bo prevaral. Bližam se srednjim letom in živim v svojem stanovanju. On živi v precej oddaljenem kraju. Razdalja naju ni ovirala. Od mene je starejši nekaj let in še vedno živi pri mami. Menim, da se boji zaživeti samostojno. Ima enega otroka, ki bo kmalu postal polnoleten. Sicer sem že prej sumila, da je nekaj narobe, a da bi me prevaral, se mi je zdelo nemogoče. In prišel je dan, ko sem po vztrajnem spraševanju in vrtanju od njega izvedela, da me je prevaral. Čisto sem na tleh. Naokrog hodim kot izgubljena. Misli si poskušam zamotiti z drugimi stvarmi. Zadala sem si cilj, da dokončam študij. Tudi shujšati nameravam (sem nekoliko močnejše postave, kar pa ga ni motilo). Rada bi si dokazala, da zmorem brez njega. A imam ga še vedno rada in to me duši. Ne vem, kako naprej in kako nadaljevati v življenju.

Zloraba zaupanja je nekaj, kar nas vedno pretrese. Če pa nas prevara oseba, ki smo jo ljubili, je to lahko vzrok, da nas pretrese prav v temeljih in nam zamaje tla pod nogami. Zaupali ste mu, radi ste ga imeli, ljubezen vam je osmišljala življenje. Ni bil popoln, a ste ga sprejemali z vsemi napakami in mu bili zvesti. Bil je vaš partner in ob njem ste uresničevali temeljno potrebo po pripadnosti. Potem pa šok ob spoznanju prevare. Svet se vam je sesul. V njegovih mislih in željah se je pojavila tretja oseba, s katero vas je zamenjal. Kot da bi bili predmet, ki mu je potekel rok, in kot da je šest let partnerstva nekaj, kar ne pomeni nič.

Imeli ste opravka z nezrelim moškim in čustvenim invalidom. Pokazal ni najmanjšega spoštovanja do vaših čustev, ker tudi sam najbrž ni imel stika s svojimi. Še vedno živi pri materi in iz vaše pripovedi je mogoče sklepati, da ga je navezala nase, s tem pa mu onemogočila normalen čustveni razvoj. Ima otroka iz prejšnjega razmerja (ali enega izmed prejšnjih razmerij), kar le potrjuje, da ima težave pri vzdrževanju zrelih partnerskih odnosov. In ne nazadnje, zakaj ni bil odkrit z vami? Sumili ste že dlje, da je nekaj narobe. Zrela oseba, ki spoštuje in ceni sočloveka, bi spregovorila o svojih čutenjih in pomislekih in dala partnerju priložnost, da aktivno sooblikuje njuno prihodnost, kakršna koli naj bi že bila.

Življenje z osebo, kot je bil vaš partner, je običajno zelo težavno, polno nesoglasij, razprtij in čustvene bolečine. Čeprav je takšna oseba lahko očarljiva in privlačna – privlačnost ji daje ravno njena nedostopnost kot posledica čustvene nezrelosti –, pa je dobro ob prvih sumih, tistih nezmotljivih signalih, ki nam jih sporoča intuicija, temeljito razmisliti o smiselnosti vztrajanja v takšni zvezi.

Zavedam se, da so za vas moja razmišljanja bolj kot ne blažev žegen. Ranjena čustva vas bolijo in bolečine ni mogoče pregnati kar tako. Ta vas bo žgala v prsih še nekaj časa. Zelo dobro je, da se poskušate zamotiti z drugimi stvarmi. Če vam uspe zbrati misli in študirati, vam lahko le čestitam. Verjamem pa, da se zelo težko zberete. Svetujem vam, da govorite o svoji stiski in bolečini. Zaupajte se osebi, ki vam je blizu in vam bo prisluhnila. Če takšne osebe nimate, poiščite psihološko oziroma psihoterapevtsko pomoč. Toplo vam priporočam, da pokličete na enega izmed telefonov za klic v duševni stiski. V katerem koli delu dneva vam bodo prisluhnili na številki 116 123. Klic na to številko je anonimen, ne bo se vam treba predstaviti, če ne želite, in je brezplačen. Vsekakor vam odsvetujem, da bolečino držite zase ali da se zaprete vase. To vam lahko pusti trajne posledice. Če bo prehudo, pojdite k izbranemu zdravniku. Morda se bo odločil in vam predpisal kakšne tablete za dvig razpoloženja.

Za konec pa, glavo gor. Lahko bi bilo še slabše. Lahko bi vztrajali v zvezi še naprej, morda celo zanosili in trpeli še mnogo bolj. Vzemite svojo izkušnjo kot šolo. Ko se bodo čustva umirila, boste zrelejši, vaš pogled jasnejši in laže se boste odločali v partnerskem odnosu. Srečno!