Če bi se prijateljica resnično spremenila, bi se vam iskreno opravičila

Doživeli ste dvojno prevaro. Prevarala sta vas fant in prijateljica. To je bila za vas res huda življenjska izkušnja. Uspelo vam je dramo preživeti in ostal vam je le neprijeten, boleč spomin, ki pa ni več ovira zadovoljstvu v vašem življenju. Vaša notranja moč in pozitivna naravnanost se razodevata v sposobnosti odpuščanja. Odpustili ste prevaro prijateljici, ki to ni bila, in se tako osvobodili preteklosti. Njeno dejanje vidite le kot spodrsljaj, neljubo epizodo. 

Zmorete celo občutiti empatijo in sočutje do njenega položaja mame samohranilke in razmišljate, kako bi ji lahko bili v pomoč. Doživljate jo kot prijetno osebo, ki naj bi se v času, ko nista imeli stikov, spremenila, osebnostna dozorela in naj ne bi bila več sposobna tako podlih dejanj in prevar, kot jo je storila vam. 

Sprašujem se, kateri so znaki, na podlagi katerih bi lahko gojili tako upanje. Odkrito povedano, jih ne vidim. Čas, ki je od takrat minil, ni nikakršen argument, da se je ta oseba spremenila. Nemoralnost in teža dejanja sta taki, kot sta bili pred osmimi leti, le vam je uspelo boleči dogodek v sebi predelati in ga pustiti za seboj, v preteklosti. To je za vas dobro. Če pa bi prijateljica medtem res naredila kakšno spremembo v sebi, bi jo storjeno dejanje težilo. Mučil bi jo občutek odgovornosti in krivde. O tem bi se želela z vami pogovoriti. Iskreno bi se vam opravičila za svoj delež gorja, ki vam ga je povzročila. 

Vendar pa o tem ni ne duha ne sluha. Ona prijazno kramlja z vami, kot da se ni nikoli nič zgodilo. Ker ste dobročutne narave, vidite v njej le dobro, prijetno vam je v njeni družbi, vajina otroka se veselo igrata in ima vas, da bi se spet zbližali z njo. Pozabljate, da je pred osmimi leti pokazala svojo pravo naravo. Čeprav se je zgodilo le enkrat, bi vam to moralo zadoščati za spoznanje, da bi bili zdaj pazljivejši. 

V življenju srečamo veliko ljudi, ki se v vsakdanjih, bolj površnih osebnih odnosih, denimo kot sosedje, znanci, sodelavci, zelo dobro obnesejo. Znajo nas očarati, so prijazni, ustrežljivi, komunikativni, to pa še ne pomeni, da bi bili lahko naši dobri prijatelji ali celo življenjski partnerji. V vsakdanjih odnosih z ljudmi v naštetih vlogah so možne številne igre, pretvarjanje in zavajanje. Kdo pa ne bi bil rad priljubljen, kdo se ne bi rad kazal v lepi luči?

Zato je previdnost na mestu. Ne pripisujte ljudem prekmalu dobrih lastnosti, pa tudi slabih ne. Naj bodo za vas nepopisan list. Vzemite si čas za spoznavanje. Dejanja so tista, ki štejejo. Po ravnanju in odločitvah spoznavamo njihove vrednote in življenjska načela. Tudi vaša prijateljica se je tako izkazala. Vajina otroka naj se še naprej skupaj igrata v peskovniku, za to ni nobene ovire. Vi pa le ostanite z njo le pri klepetih na igrišču, da ne bi še kdaj doživeli neljubega presenečenja. Navadite se prisluhniti svojemu notranjemu glasu, kaj vam govori.