Poslovni partner hoče prevzeti »komando« nad našim podjetjem

Pred osmimi leti nas je pet partnerjev ustanovilo podjetje (d.o.o.). Ukvarjamo se s prodajo tehničnega blaga na drobno. Na začetku podjetniške »kariere« smo se družabniki večinoma dobro razumeli, čeprav smo bili značajsko precej različni. 

Od lani se je začelo opazno spreminjati na slabše. Eden od družbenikov (tisti, ki je že od nekdaj kazal nekoliko egoistične poteze, sicer je najmlajši med nami) se je začel vesti zelo arogantno, samovšečno in sebično. Družabniki imamo občutek, da nas želi postaviti na stranski tir. Na svojo stran je pridobil še enega (ki je bil vedno nekako brez lastnega mnenja in je popolnoma odvisen od njega) in kaže, da želi z njim prevzeti »komando« nad podjetjem. Tudi sicer grobo kršita družbeno pogodbo in družbi povzročata škodo. 

Ne bomo se dali zlahka. Zanima nas, ali nas lahko kot (ustanovne) družbenike kakor koli spravita iz podjetja, denimo tako, da bi povečala naše obveznosti do družbe?

Irski filozof Francis Hutcheson (predstavnik t. i. Sentimental School) je bil prepričan, da egoizem in lastni interes ne upravljata človeškemu vedenju, saj naj ljudje ne bi odobravali tistih stvari, ki jim prinašajo samo koristi. Sklepal je, da sta naklonjenost in empatija v človeku zakoreninjeni in ju torej ni mogoče odstraniti. Ti vzgibi naj bi omogočali, da se odnosi med ljudmi pravzaprav urejajo (prvenstveno) na osnovi etike. Žal vsakodnevna praksa medčloveških odnosov njegove teze ne potrjuje v celoti. Zdi se, da altruizem in empatija ostajata predvsem v domeni moralno trdnih, dobro vzgojenih ljudi, ki altruistično prakso – tudi če ne prinaša najbolj otipljivih rezultatov – obenem dobro in redno negujejo. Nedvomno so ti ljudje srečnejši od tistih, ki v središču vesolja vidijo le sebe.

Podjetnik, ki vam povzroča sive lase, je dokaj tipičen predstavnik novega vala narcisoidnih egocentrikov, ki se v času divjega kapitalizma še posebno intenzivno širijo na poslovnem področju. Tudi sam sem jih v življenju srečal že kar nekaj, a moram reči, da prav nihče izmed njih name ni naredil posebnega vtisa. Večinoma gre za precej puhle ljudi, nesposobne, da bi poslušali koga drugega razen sebe. Precej zanimivejši so se mi od nekdaj zdeli podjetniki starega kova, tisti, ki na prvo mesto postavljajo odgovornost do zaposlenih v firmi in podjetje samo, šele nato pa pomislijo nase. Zanimivi so tudi različni bogati filantropi, čeprav me njihova dobrodelna iskrenost ne prepriča prav vedno. 

Novi družbenik in njegov oproda očitno želita z brezobzirnostjo prevzeti vajeti vašega doslej skupnega in uspešnega podjetja. Domnevam, da želita s statusnimi spremembami v podjetju doseči položaj, da bosta lahko sama odločala o vseh pomembnih zadevah v družbi. Toda zakonodaja takih manevrov pravzaprav ne dopušča. V skladu z zakonom o gospodarskih družbah se lahko obveznosti družbenikov do podjetja povečajo le, če sklep o takem povečanju obveznosti sprejmejo vsi družbeniki. Seveda imate tudi vi vse možnosti, da uredite zadeve v podjetju. Če bi se namreč izkazalo, da družbenika povzročata družbi škodo, ravnata v nasprotju s sklepi skupščine, ne sodelujeta pri upravljanju in s tem redno ovirata delovanje družbe ali če tudi sicer grobo kršita pogodbo, lahko vsak izmed vas s tožbo zahteva, naj se iz družbe izključita.