Partner me je udaril

Stara sem 42 let, ločena in imam dva šoloobvezna otroka, sina in hčerko. Že nekaj časa prijateljujem z moškim mojih let. Na začetku sva bila zaljubljena in bilo nama je zelo lepo. Sčasoma so se začele težave. Pred enim mesecem me je udaril, kar me je čisto vrglo iz tira. Sem urejena, visoko izobražena ženska z lastnimi dohodki. Zase in za svoja otroka odgovorno skrbim in sem povsem samostojna. On na drugi strani nima rednih dohodkov in si pogosto pri meni sposodi denar. Ne vrne ga vedno. Potem ko me je udaril, sem hotela pretrgati vse stike z njim. On pa se je čez nekaj časa skesano vrnil, mi rekel, da brez mene ne more živeti, in obljubil, da se to ne bo več ponovilo. Jaz pa ne morem pozabiti udarca. Ne vem, kaj naj storim. Prosim vas za nasvet.

Fizična bolečina udarca je verjetno že minila, psihična pa vas še ni zapustila in vas še nekaj časa ne bo. Odločate se, ali bi s prijateljem nadaljevali odnos ali bi ga raje končali. Čustveno ste se navezali nanj in v spominu imate shranjen marsikateri lep, z njim povezan trenutek. Poleg tega je življenje, ki ga lahko delite z bližnjo osebo, polnejše in bolj radostno. Vaša razdvojenost je povsem razumljiva.

Toda, kar je vaš prijatelj storil, je nedopustno. Fizično nasilje ne sme biti način reševanja konfliktov in je v naši družbi preganjano. Verjetno si velik del bralk in bralcev misli, kaj še delate z njim. Udaril vas je, izkorišča vas materialno in kdo vam lahko zagotovi, da bo držal obljubo? Vi pa ste samostojni, uspešni in bi lahko našli drugega moškega, ki bi vas bil vreden.

Vendar stvari niso tako preproste in vaše samospraševanje je povsem razumljivo. Mesec je že minil, ampak vi se ne morete odločiti. Utegne se zgoditi, da bo minil še eden, pa še eden, vi pa se še vedno ne boste odločili. To je pogost vzorec v medosebnih odnosih parov. Danes je biti samostojna mati samohranilka dokaj razširjen ženski status. Še pred nekaj desetletji si tega skoraj ni bilo mogoče zamisliti. Ženska, mati je bila odvisna od moža in se ni imela možnost nikamor umakniti. Toda časi so se spremenili in lahko smo zares veseli, da je naša družba tako napredovala.

Dogaja pa se drug fenomen. Ženske si od nekdaj želite močnega in trdnega moškega, ki vas bo zaščitil, spoštoval in ljubil. Takšnih pa je vedno manj. Današnji mlad moški se ustraši samostojne in odločne ženske. Njegova vloga patriarha je stvar preteklosti. Stori dvoje: ali zbeži ali pa napade. Agresija je najznačilnejši način izražanja strahu. Zelo verjetno je, da se je vaš prijatelj v kočljivem trenutku ustrašil vaše odločnosti in vas v svoji nemoči udaril. Če drži, da se vas boji, potem se utegne to še kdaj ponoviti. Zares bi vam rad pomagal, toda toka zgodovine se ne da spremeniti. Ženske ste si izbojevale pravice, ki vam od nekdaj pripadajo, moški pa so ob tem vedno bolj zmedeni. Prepričan pa sem, da še vedno obstaja moški, ki zmore spoštovati vaše lastnosti, ki so izjemno dragocene, ne da bi se ob vas počutil ogroženega. Ali ga boste začeli iskati ali pa boste vztrajali ob sedanjem? Vaše vprašanje je kratko in ne daje možnosti, da bi si ustvaril popolnejšo sliko. Večina bralk in bralcev si najbrž misli, da bi sedanjega prijatelja morali pustiti. Toda v vas je verjetno nekaj, kar vam brani, da bi to storili. Boste vseeno zmogli toliko moči in mu dali »košarico«? Ali pa mu boste morda dali še eno, zadnjo priložnost. Če se boste odločili zanjo, mu morate to jasno povedati in mu sporočiti, da ga boste odslovili, če bi si še kdaj drznil dvigniti roko nad vas. Odločitev je vaša.