Noro sem bil zaljubljen v ženo, vse sem ji dal, zdaj pa hoče ločitev in moje podjetje

Več kot deset let sem bil poročen z žensko, v katero sem bil noro zaljubljen. Sem uspešen obrtnik in z ženo sva imela skupaj podjetje.
Fotografija: Foto: novak.elcic/Shutterstock
Odpri galerijo
Foto: novak.elcic/Shutterstock


Imam vprašanje s področja delitve premoženja pri razvezi. Več kot deset let sem bil poročen z žensko, v katero sem bil noro zaljubljen. Po poklicu sem (le) mizar, a sem postal uspešen obrtnik, z ženo sva imela skupaj podjetje za mizarske storitve in tudi za prodajo lesa in lesnih izdelkov. 

Naj povem, da sem vsa leta trdo delal, da je podjetje zraslo, tudi po 12 ur na dan. Žena je sicer po poklicu računovodkinja. Imava enega otroka. Vse poslovne odločitve v zvezi s podjetjem je sprejemala ona, sam nisem imel nobene besede pri njegovem upravljanju, ker je žena menila, da nisem dovolj šolan za to. Ona je odločala o vsem, o poslovnih partnerjih, o dopustih, o skupnih prijateljih. 

Pred mesecem pa se je odločila, da bo sprožila razvezni postopek. Le mimogrede mi je omenila svoje pričakovanje, da bom podpisal, da bo dobila pol vrednosti hiše, ki sva jo zgradila med trajanjem zakonske zveze, prav tako pričakuje, da bo podjetje postalo v celoti njeno (doslej sva bila solastnika), meni je ponudila le, da bi bil v njem zaposlen še eno leto, dokler si ne najdem nove službe. 

Naj povem, da me je to zelo neprijetno presenetilo, saj sva podjetje ustvarila skupaj. Kakšne so moje možnosti? Naj predlog vendar podpišem, saj se ne želim pravdati?


Bralec
Ne podpisujte ničesar in si najemite dobrega odvetnika

»Poor is the man whose pleasures depend on the permission of another.« Torej: »Ubogi je človek, čigar užitki so odvisni od dovoljenja drugega.« Tako Rachel Wolchin, ameriška blogerka.

Iz vašega pisanja je očitno, da vam je zaljubljenost v (zdaj že nekdanjo) partnerico pošteno omračila um, pri čemer se očitno niste nikoli vprašali, ali je bila sploh vzajemna. Kot zrel možakar bi si morali biti glede tega na jasnem že vse od začetka vajine zveze, a ste se raje slepili, da je vse v redu, saj ste svojo ženo očitno videli kot trofejo, ki si je v resnici ne zaslužite, kar priča o vaši precej šibki samopodobi.

Partnerskih zgodb s slabim koncem, kot je vaša (pa čeprav je vsaka unikatna), je v resnici zelo veliko. Njihova skupna točka je skoraj vedno pomanjkanje iskrene ljubezni in/ali spoštovanja med partnerjema, njuna sebičnost in razumevanje partnerske zveze le kot interesne (najpogosteje finančne) skupnosti, ki je prav dobro pisana na kožo »fast food« neoliberalnemu družbenemu sistemu.

Oprostite moji neposrednosti, ampak če se moški odloči, da bo v zakonski zvezi funkcioniral kot »copata«, se mu najverjetneje ne piše nič dobrega. Pri tem slepa zaljubljenost ne bi smela biti nobeno opravičilo, saj vendar niste stari 17 let! Pa tudi sicer se pravil evolucije o naravnem izboru (po Darwinu in Wallaceu) ne da kar tako preslepiti.

Od nekdaj je bilo tako, da je večina žensk pričakovala (vsaj) enakovrednega partnerja (na čustvenem, intelektualnem, finančnem področju ipd.), njihovo spoštovanje pa so si (večinoma) zaslužili le tako ali drugače neodvisni moški. Morda obstajajo tudi izjeme, a jih je relativno malo.

In vi ste očitno funkcionirali kot »copata«. Čeprav vam je žena že zdavnaj dala vedeti, da je v odnosu do vas intelektualno superiorna, da vas v resnici kaj prida ne ceni in spoštuje, niste storili nič, niste se postavili zase, niste zagovarjali svojih vrlin (ki jih je očitno kar nekaj), ampak ste raje delali vse dneve, se v odnosu do nje postavili v podrejeni položaj in upali, da bo cenila vsaj vaš »deloholizem«.

Seveda to ni vodilo nikamor.

Glede vašega pravnega vprašanja vam toplo priporočam, da ne podpisujete prav ničesar. Ženin predlog delitve skupnega premoženja namreč ni uravnotežen in glede na informacije, ki ste mi jih posredovali, pravno ne bo prišel skozi, poleg tega je za vas poniževalen, saj vam hoče nekdanja žena poleg vašega dostojanstva pred nosom speljati tudi tisto, za kar ste najbolj garali vse življenje. Uspeh »vajinega« podjetja namreč nikakor ni le njena zasluga, ampak ste k njemu vsaj enakovredno pripomogli vi.

Do podjetja ste po zakonu upravičeni vsaj v 50-odstotnem deležu, v vašem konkretnem primeru verjetno celo več. Svetujem vam, da si najamete dobrega pravnika/odvetnika, ki bo ustrezno poskrbel za vaše interese.

V prodaji