Ni mi več do spolnosti, ker se bojim, da me bo partnerica kastrirala

Sem moški v zgodnjih dvajsetih. Pred nekaj leti sem v ženski družbi gledal film, v katerem se ženske zabavajo ob prizorih brutalne kastracije moških in doživljajo zadoščenje ob pogledu na odtrgane penise. Ti prizori so bili zame kot moškega ponižujoči. Hkrati se me je polastila kastracijska tesnoba. Te, očitno latentne tegobe, ki so jo sprožili kruti filmski prizori, se od takrat ne morem znebiti in moje spolno življenje je uničeno. 

Film je moško spolno moč prikazal z zvrhano mero ironije: ženska lahko to moč z enim samim ugrizom ali rezom uniči. Moški, ki bi rad bil alfa samec, je ženski prepuščen na milost in nemilost. Vse je v njenih rokah. Zdi se mi, da moški črpamo občutek moči iz dejstva, da smo »zgoraj«, da mi penetriramo. Ženske pa jo – ne vse – črpajo iz zavedanja, da lahko tisti ranljivi telesni privesek, od katerega je moški ego povsem odvisen, enostavno odstranijo. Pred oči se mi vsiljuje klavrna podoba moškega, ki se ima za »žrebca«, dokler mu ne odstranijo njegovega »orodja«. 

Odkar sem gledal ta film, nisem imel vaginalnega spolnega odnosa. Misel, da ženska na skrivaj razmišlja o »vagini dentata« in se zabava ob ideji, da me kastrira, me spravlja v stisko. In vendar, ideja me vzburja. Mislim, da moja psiha kot obrambni mehanizem erotizira tisto, kar jo ogroža. Seveda si v resnici ne želim, da bi bil kastriran. 

Ostajam sam, z ranjeno psiho, frustriran, brez spolnega življenja in s fantazijami, ki bi se večini žensk zdele najmanj odbijajoče, če ne popolnoma nore. Mi lahko pomagate? Rekli boste, naj obiščem terapevta, po možnosti psihoanalitika, toda dvomim, da bi lahko o tem govoril s strokovnjakom iz oči v oči. Morda pa me bo tole priznanje vsaj malo razbremenilo.

Latentna kastracijska tesnoba je psihološki fenomen, s katerim se je pred več kot sto leti intenzivno ukvarjal oče psihoanalize in sodobne psihoterapije Sigmund Freud. V njegovi teoriji se kastracijski strah pojavi v ojdipski fazi psihoseksualnega razvoja dečka, to je okrog petega, šestega leta starosti. Deček pri igri z vrstniki opazi, da deklice nimajo penisa, in fantazira, da so jim ga odstranili in lahko tudi on ostane brez. Ta strah se pojavi ob incestuozni želji, ki jo deček goji do svoje mame, saj se zaveda, da se mu njegov tekmec za mamičino ljubezen, to je njegov oče, lahko maščuje in mu odstrani penis. Deček ta strah kasneje potlači v nezavedno. Kastracijski strah torej ni racionalen, ampak se pojavi in vzdržuje na nezavedni ravni.

Če sledimo Freudovi teoriji, potem je tisto, kar doživljate, prodor kastracijskega strahu iz vašega nezavednega v vašo zavest. Manifestira se v obliki tesnobe, to je neracionalnega strahu, ki vas hromi in ovira v življenju. Sprožilec je bilo gledanje filma.

V filmu pa kastracijska nevarnost ni prihajala od očeta, ampak iz mnogo bolj realističnega vira, to je ženske. Fenomen moškega strahu pred žensko je fasciniral mnoge raziskovalce moške duše in še vedno velja za takšnega. Freud je govoril o treh ženskah v življenju moškega: tisti, ki ga je nosila, tisti, ki ga sprejme, in tisti, ki ga uniči. Vse tri so matere: njegova lastna mati, mati njegovih otrok in mati zemlja, ki ga uniči in vzame nazaj. Karen Horney, vidna psihoanalitičarka in ena izmed Freudovih naslednic, je kot vir moške tesnobe pred ženskami prepoznala moško zavist do bioloških funkcij ženskega spola, to je nosečnosti, poroda in dojenja. Zaradi nje naj bi se moški poskušali uveljaviti na drugih področjih življenja, kot so ekonomija, pravo in politika, hkrati pa si žensko poskušali socialno podrediti.

Zanimiva je vaša hipoteza, da vaša psiha kot obrambni mehanizem erotizira tisto, kar jo ogroža. V tem lahko vidimo poskus, da si nezavedno želite imeti spolni odnos z žensko, v katerem bi si jo podredili in tako zdravili svojo tesnobo. To je seveda patološko in upam, da se ne bo zgodilo, zato vam kaj drugega kot obisk pri psihoanalitiku (psihoterapevtu) resnično ne morem svetovati. Kar doživljate, ni nič tako nenavadnega ali spornega in lahko vam zagotovim, da to sploh ni redek pojav, še zlasti ne v današnjem času, ki ga mnogi opisujejo kot diktaturo emancipacije in v katerem izginjajo tradicionalne spolne vloge. Zato le premagajte svoj sram in poiščite strokovno pomoč.