Vse je odvisno od vas

Zdi se mi, da delite usodo številnih slovenskih družin: zgradili ste hišo, ki je dovolj prostorna, da v njej prebivata dve generaciji, in to v ločenih enotah. Kljub temu, da imate eno etažo samo zase in zanjo vi skrbite, za drugo pa vaša hčerka in njen mož, ima vaša hiša nekatere skupne dele, za katere morajo skrbeti vsi njeni prebivalci, denimo okolico hiše, njeno ogrodje, streho, pri vas skupen vhod in stopnišče. Morda imate skupno centralno kurjavo, skupen števec električne energije, skupne zabojnike za odpadke. Kar nekaj stičnih točk je, glede katerih je treba skleniti dogovor, kdo bo zanje skrbel in po kakšnem ključu se bodo delili stroški. 

V idealnem primeru, ko se vsi stanovalci zavedajo, da so polno odgovorni za vzdrževanje skupnih delov stavbe in poravnavanje tekočih stroškov, dogovora ni težko skleniti. Tam pa, kjer se kdo začne izogibati svoji odgovornosti ali jo tolmači po svoje, nastanejo težave. Vzrokov za takšno vedenje je več, njihov vir pa leži v zapleteni človeški naravi, ki je rezultat številnih dejavnikov: najzgodnejših otrokovih izkušenj v naročju primarne družine, genskih dejavnikov, vzgoje, izobrazbe in drugih vplivov okolja.

Prav gotovo je škoda, da s svojim zetom nimate dobrih odnosov. To ne koristi nikomur in je vir slabih občutkov, nezadovoljstva, napetosti in stresa, ki lahko privede tudi do zdravstvenih težav. Kaj lahko storite, da se jim izognete? Če ste vi lastnica hiše, potem ste vi »glavni«. Zet, ki se je priselil, je nekakšen najemnik v vaši hiši. Če bi živel v najemniškem stanovanju, bi moral plačevati najemnino. Poleg tega pa bi moral plačevati še tekoče stroške. Ker pa je mož vaše hčerke, ima seveda poseben status in vajin odnos ne temelji na najemodajalnem razmerju. Toda to še ne pomeni, da je oproščen udeležbe pri stroških! Ravno tako mora prispevati, v denarju ali storitvah oziroma obojem. Prav bi bilo, da prispeva določen znesek v družinski »sklad«, iz katerega bi financirali vzdrževalna dela. In moška roka lahko pri hiši zmanjša marsikateri strošek, če je le dovolj spretna. Če je treba za manjša popravila poklicati strokovnjaka, pa se morajo stroški zanj enakomerno porazdeliti. Vi vzpostavite takšen odnos, da se boste počutili dobro v lastni hiši.

Zdaj pa k težavi, ki vas še bolj teži: k vašemu zavračanju prihajajočega novorojenčka. V vas se je očitno pojavil predsodek, ki je verjetno povezan z dejstvom, da ne marate svojega zeta, ki je oče novorojenčka. Ali pa je mogoče, da je to povezano še z vašo hčerko? Nič niste napisali, kakšen je vajin odnos. Kakor koli. Bitje, ki se bo rodilo, nima nikakršne zveze z vašimi prepiri in o njih ničesar ne ve. Je popolnoma nedolžno in si zasluži, da ga sprejmete in zanj skrbite kot za najdragocenejši zaklad. Kajti to otroci tudi so! 

Premagati boste morali svoje predsodke. Njegova oče in mati sta vdihnila temu bitju življenje. Vsak od njiju je prispeval svoj genski material. Toda to bitje je povsem ločen individuum. V kakšno osebo se bo razvilo, je odvisno od nešteto dejavnikov. Morda ne bo v ravnanju, ki vas tako moti, čisto nič podobno svojemu očetu. Zelo pomemben prispevek boste pri tem imeli tudi vi. Imejte ga neskončno radi in ne zastrupljajte ga s predsodki. Pokažite plemenitost in širino svojega duha. Bodite mu zgled. Naj se vaš vnuček ali vnučka pri vas počuti varno in sprejeto. Imejte ga/jo brezpogojno radi. Potem bo tudi on/ona imela vas enako rad/rada. Verjamem, da boste zmogli in da vas bo prisrčnost novorojenčka omehčala in pregnala vse pomisleke.