Ženitna pogodba ni izključna za zakonce

Od uveljavitve družinskega zakonika tudi v Sloveniji poznamo pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zakoncema (imenovana tudi ženitna ali predporočna pogodba). Kljub poimenovanju pa ni namenjena izključno zakoncem, temveč tudi partnerjem, ki niso sklenili zakonske zveze.

Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij je pogodba, s katero se lahko partnerja pred poroko ali zakonca kadar koli med trajanjem zakonske zveze dogovorita o vsebini njunega premoženjskega režima, ki se razlikuje od zakonitega. V njej se lahko sporazumno dogovorita tako o vprašanjih, ki zadevajo upravljanje in razpolaganje z njunim premoženjem med trajanjem zakonske zveze, kot tudi o tem, kako bosta premoženje razdelila v primeru razveze zakonske zveze. Del pogodbe sta lahko tudi sporazum o medsebojnem preživljanju in sporazum o preživnini za primer razveze zakonske zveze.

Pogodbo lahko skleneta tudi bodoča zakonca, vse določbe o tej pogodbi pa se smiselno uporabljajo tudi za pogodbe, sklenjene med zunajzakonskima partnerjema ali istospolnima partnerjema. Vendar pa je treba omeniti, da pogodba, sklenjena pred sklenitvijo zakonske zveze, v razmerju do tretjih velja le v primeru sklenitve zakonske zveze. Pogodba, ki jo skleneta bodoča zakonca, namreč učinkuje z dnem sklenitve zakonske zveze ali z dnem po sklenitvi zakonske zveze, ki ga določita bodoča zakonca v pogodbi. Za zakonca velja pogodbeni premoženjski režim od sklenitve pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, če se v njej ne dogovorita drugače. Če zakonske zveze ne skleneta, ostane med bodočima zakoncema sklenjena pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij v razmerju do tretjih brez učinka oziroma je neveljavna in navzven, v razmerju do tretjih oseb, za partnerja velja zakoniti premoženjski režim, pogodba pa učinkuje samo med partnerjema. To denimo pomeni, da bi upniki, ki bi s svojimi terjatvami želeli poseči na skupno premoženje, to lahko storili glede na zakonske določbe o skupnem premoženju, ne glede na morebitne posebne dogovore partnerjev o tem, kaj v skupno premoženje (ne) spada.

Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij je veljavna samo, če je sklenjena v obliki notarskega zapisa. Notar mora namreč pred sklenitvijo pogodbe seznaniti partnerja z zakonitim premoženjskim režimom in ju poučiti o zakonskih premoženjskih pravicah in obveznostih, jima nepristransko svetovati in se prepričati, da sta oba v celoti razumela pomen in pravne posledice vsebine pogodbe, ki jo želita skleniti, prav tako pa se mora prepričati, da njena vsebina ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom. Partnerja morata pred sklenitvijo pogodbe seznaniti drug drugega s svojim premoženjskim stanjem, sicer je pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij izpodbojna. Lažni oziroma zamolčani podatki o premoženjskem stanju posameznega partnerja lahko namreč pripeljejo do sklenitve pogodbe z vsebino, kakršne drugi partner, če bi vedel za dejansko premoženjsko stanje svojega partnerja, ne bi sklenil. Če je pogodba neveljavna ali v svojih določbah nejasna, tako da ni mogoče ugotoviti vsebine premoženjskega režima, o katerem sta se partnerja želela dogovoriti, oziroma pravila, po katerem sta želela obravnavati medsebojna premoženjska razmerja, velja zakoniti premoženjski režim.

S partnerico se torej lahko dogovorita o vajinem premoženjskem režimu, ki bi se razlikoval od zakonitega režima, ter dogovor potrdita s pogodbo, sklenjeno v obliki notarskega zapisa. Kot omenjeno pa velja opozoriti, da bo pogodba, če zakonske zveze ne skleneta, učinkovala le v razmerju med vama, ne pa tudi proti tretjim osebam.