Najstniška hči me spravlja ob pamet, grozi, da bo pobegnila od doma

Pozdravljeni, 

imamo težavo s hčerko, ki bo ta mesec dopolnila 17 let. Zaključuje 2.letnik srednje turistične šole, njen uspeh pa je letos zelo pod pričakovanji. Prvi letnik je končala z dobrim uspehom, malo ji je manjkalo celo do prav dobrega, letos pa so se vrstile nezadostne ocene. Sicer je nekaj popravila, a s strogim nadzorom pri učenju. Pri tem sva ji z možem vzela žepnino, večerne izhode in tudi računalnik. 

Punca je zelo uporniška, noče se pogovarjati. Kadar pristopim s pogovorom, se ne odziva, občutek imam, da me kaznuje tako, da ne odgovarja. Nemalokrat sem jo našla na laži. Prepričana je, da je ne bom pustila ven, če reče, da gre s fanti, čeprav tega še nikoli nisem naredila, ker mi sploh ni povedala. V zadnjem času govori, da komaj čaka 18 let, da bo lahko šla od hiše, če jo vprašam, kam, mi pravi, da mi ne bo povedala. 

Z možem vztrajava, naj šolo dela pozitivno, pa se bomo vse zmenili. Zatrjuje, da letnika ne bo padla, ampak ne popravi ocen, kot da bi se delala norca iz naju. Pravi, da se preveč vznemirjava zaradi nje, da se njej ni treba. Pred časom je hotela uiti od doma, a jo je starejši sin zadržal. 

Peljala sem jo k psihiatru, a se tudi tam ni odprla. Nekaj časa je bila malo bolj dostopna, dokler ni bilo toliko cvekov, potem so sledili ukrepi, pa spet konec. Začela je tudi izostajati od pouka. 

Svetujte mi, prosim, kako naj se lotiva stvari. Punca sploh ne ve, kaj jo veseli, živi v svojem svetu. Mislim, da ne pije in ne kadi, vendar zvečer uhaja ven. Pomagajte mi, prosim! 

Spoštovana gospa, dokaj natančno ste opisali težave, ki jih imate s svojo odraščajočo hčerko: v šoli je popustila, ne govori vam resnice, uhaja ven, je kljubovalna in podobno. Pogrešam pa vsaj kratek opis njenega vedenja, preden je začela popuščati v šoli, opis medsebojnih odnosov v družini in kako se vede zunaj družine. Pomembno je, koliko časa se dekle že tako vede in ali je njeno uporniško vedenje vezano na družino ali pa po vedenju izstopa tudi med vrstniki.

Zavedati bi se bilo dobro, da je čas odraščanja naporen, saj otrok dozoreva na čustvenem, mišljenjskem in socialnem področju v odraslo osebo.

Če je hčerkino vedenje omejeno na družinski krog, je najverjetneje težava v medsebojnih družinskih odnosih. Torej ne bi govorili o problematičnosti vaše hčerke, ampak bolj o nerazrešenih odnosih v vaši družini. Tedaj bi se morali vprašati, kakšni so in kakšna je vaša osebna vloga pri tem.

Kljubovalno vedenje pa se lahko pojavlja tudi zunaj družine. Vzkipljivost, prepirljivost, izzivanje, odklonilnost so lahko različno močno izraženi. Taki mladostniki vstopajo v konflikte, vendar ne zmorejo oceniti lastne krivde za to. Tudi v šoli so manj uspešni, izostajajo od pouka, ponočujejo, se opijajo, drogirajo, kadijo.

Težave pogosto minejo same od sebe. Odklonilnost okolja lahko hčerki škoduje v prihodnjem razvoju precej bolj kot njeno vedenje v tem obdobju. Bližnje osebe, mati, oče, brat, ji s primerno spodbudo in razumljivimi omejitvami, predvsem pa z lastnim zgledom, lahko dajo občutek varnosti, sprejemanja in zaupanja. V takem okolju se bo tudi laže posvetila učenju.

Sami morate zdaj presoditi, ali se v družini lahko pogovorite o težavah in potrebah vaše hčerke ter o tem, kako problem rešiti. Ni nujno, da se vse zgodi čez noč, opredeljevanje problema in iskanje rešitev vam lahko vzameta kar nekaj časa.

Če menite, da potrebujete pomoč, se lahko zatečete k psihiatru, vendar morate sprejeti dejstvo, da se bodo morali v obravnavo vključiti tudi drugi družinski člani. Upanje pa vsekakor obstaja.