Nadrejeni mi ne privoščijo uspeha in mi grozijo z odpovedjo

Vem, da ste enkrat o nečem podobnem že pisali. Namreč o zavisti na delovnem mestu in o možnosti sankcioniranja posameznikov, ki drugim posameznikom škodijo iz zavisti. Tedaj sem zadevo le z zanimanjem prebral, niti v sanjah pa si nisem mislil, da bom tudi sam kdaj tarča šikaniranja na delovnem mestu iz tega razloga. Moj primer je pravzaprav tragikomičen, vsaj jaz ga tako gledam.

Sem mlajši farmacevt z vso ustrezno izobrazbo in delovnimi izkušnjami, delam v eni izmed lekarn. V nasprotju s kolegi sem morda nekoliko bolj radovedne, lahko bi rekel tudi ambicioznejše sorte. Stalno berem tako domače kot tudi tuje strokovne revije, v prostem času se dodatno izobražujem, hodim na seminarje ipd. Med drugim sem objavil članek v prestižni nemški strokovni reviji, kar menda ne uspe vsakomur. To očitno ni ostalo neopaženo in tako sem prejel povabilo zelo znanega nemškega farmacevtskega podjetja, da bi pri njih opravljal prakso, seveda poleg in neodvisno od svojega dela v Sloveniji.

Ko sem nadrejene prosil, ali mi lahko ob delu v Sloveniji omogočijo še opravljanje te prakse v tujini, kar bi zanesljivo koristilo tudi njim, pa sem naletel na nerazumen odziv. Na sestanku so mi razložili, da niso zadovoljni z mojim delom v matičnem podjetju, ker ga zanemarjam in se namesto operativnemu delu preveč posvečam teoriji in raziskavam. Omenili so, da od moje objave v nemški reviji nimajo nič in da mi bodo, če mislim delati še v Nemčiji, celo odpovedali pogodbo o zaposlitvi zaradi nesposobnosti. Nesposobnosti? Tega pa res ne razumem. Kako me lahko nekdo odpusti zaradi nesposobnosti, če pa ravno povabilo iz Nemčije dokazuje, da nisem nesposoben, ampak očitno ravno nasprotno? Veselim se vašega mnenja – ima delodajalec sploh kakšne možnosti?

Zavist je stara kot človeštvo samo. Že legendarni starogrški dramatik Ajshil (Aeschylus) je ugotovil, da lahko tiste prijatelje, ki častijo uspeh drugih prijateljev brez zavisti, prešteje na prste ene roke. Očitno gre za globoko ukoreninjeno lastnost človeškega značaja, ki jo zmorejo preseči le redki »razsvetljenci«. Če malo bolje pomislimo, pa je tako celo bolje – takšna »naravna selekcija« pri prijateljih nam namreč omogoča, da nam ostane le »smetana« – da namreč prepoznamo tiste redke, prave prijatelje, ki so seveda edini, ki res kaj štejejo.

Običajno posameznikom, ki imajo opravka s takimi in drugačnimi zavistneži, svetujem, naj jim ne posvečajo prav nobene pozornosti. Seveda pa se zadeve lahko spremenijo, ko začne kdo zaradi zavisti drugemu zavestno škodovati – denimo na delovnem mestu. V kapitalističnih delovnih razmerah je rovarjenje zoper sodelavce iz razloga zavisti seveda zelo pogosto, kaže pa se v najrazličnejših oblikah bolj ali manj prefinjenega mobinga.

Se pa strinjam, da je odnos nadrejenih do vas res nekoliko tragikomičen. Vedejo se namreč kot užaljeni otroci brez trohice dostojanstva. Kot vem, se morate farmacevti držati vašega Kodeksa lekarniške deontologije, ki med drugim vsebuje zavezo, v skladu s katero mora farmacevt svoje poklicno znanje vzdrževati in ga nenehno izpopolnjevati z novimi spoznanji farmacevtske znanosti. Vodja lekarne pa mora (!) farmacevtom omogočati izobraževanje in izpopolnjevanje.

Ne glede na to zavezo bi morali šefi v vas prepoznati nadpovprečen kader, biser, v katerega je treba še in še vlagati. Na povabilo, ki ste ga prejeli iz Nemčije, bi morali biti ponosni podobno, kot je ponosen starš otroka, ki pridobi štipendijo za študij v tujini. Tako razmišlja vsak zdravo razmišljajoč človek, ki spoštuje kvaliteto, znanje in presežke vseh vrst.

Kar zadeva odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, bo z njim delodajalcu težko uspelo. Tu namreč sploh ne gre za odpoved iz krivdnih razlogov, na katere očitno meri vaš delodajalec. Kadar so namreč podani razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ti niso povezani z delavčevim slabim delom (kar vam očita delodajalec), ampak s tem, da delavec kljub najboljšemu prizadevanju pri delu ni dovolj uspešen. Te okoliščine pa pri vas ne obstajajo.

Le pogojno bi lahko delodajalcu uspelo z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, a še to le, če bi utemeljil in dokazal vašo odgovornost za konkretno kršitev in obenem utemeljil, zakaj ima konkretna kršitev sama po sebi in v povezavi s preteklimi kršitvami ter drugimi okoliščinami takšno naravo, da onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja. Glede na situacijo, ki ste jo opisali, pa močno dvomim, da bi mu to uspelo utemeljiti oziroma dokazati.