Na pomoč! Privlačijo me najstnice

Imam 30 let, sem samski in visoko izobražen. Moje otroštvo in najstniška leta so bila polna težav, izvirajočih iz na zunaj urejene družine. Prikrival sem jih, kolikor sem mogel, za sošolci in vrstniki sem opazno zaostajal v socialnih veščinah in čustveni svobodi. Veselje in oporo sem zato iskal v redkih prijateljstvih, avtoerotiki in konjičkih. Na ljubezenskem področju sem bil plah in občutljiv, tudi zelo romantičen. Na začetku študentskih let mi je uspelo zapustiti dom in nabrati prve resnične erotične izkušnje z dekleti. To mi je vlilo nekaj samozavesti. Pred leti sem se zavedel in si priznal dejstvo, da me čustveno kaj dosti ne zanimajo ženske mojih let, ampak mlajše. Pri tem ni šlo toliko za spolno privlačnost, naključna srečanja in pogovori z najstnicami so v mojih čustvih sprožali prave viharje. V meni je oživel najstnik, drugačen od mene intelektualca, ki je večino časa obvladan in ambiciozno izrabi vsak trenutek časa. Seveda sem fanta v sebi moral zatreti, utišati. Kot otrok in kot najstnik sem doživljal, da so se odrasli – od staršev do učiteljev in duhovnikov – pogosto obračali name z osebnimi problemi, kar me je plašilo in bremenilo; sam ne bi hotel nikomur uničiti brezskrbnosti. A vendar pri odraslih ženskah pogrešam več srca in razigranosti, skratka da bi ohranile mladost v sebi, kot se trudijo ohraniti mladosten videz. Ja, večina odraslih žensk me pušča čustveno hladnega. Rad bi nehal koprneti po lolitah, ne da bi se moral na silo zatirati, nobeni ne bi rad škodoval.

Iz vašega pisma, ki je objavljeno precej skrajšano, a vsebinsko ni okrnjeno, razberem zaskrbljenost nad dejstvom, da vas močno privlačijo mlada dekleta. V dvomih ste, ali je to sploh naravno, ker se zavedate, da so od vas dosti mlajše, predvsem pa osebnostno nezrele, ker so pravzaprav še v adolescenci. Verjetno ste pomislili, da gre pri vas morda za tako imenovani lolitizem (po romanu Lolita V. Nabokova).

Pod tem pojmom si predstavljamo izrazita spolna nagnjenja moških srednjih let do najstnic. Moški, ki jih imajo in jih niso sposobni nadzorovati, so lahko povzročitelji spolnih zlorab, ki so vedno tudi čustvene zlorabe in lahko žrtvi pustijo nepopravljive posledice. Mislim pa, da je vaša zaskrbljenost odveč, ker imate dober uvid v lastno doživljanje in v svojih stališčih do deklet izkazujete odgovornost in empatičnost. Poleg tega ste tudi vi, čeprav precej starejši od najstnic, še vedno zelo mlad moški. Dobro ste se opisali. Razložili ste, kaj je tisto, kar pogrešate pri odraslih ženskah.

Morda je mogoče vaš odnos do nasprotnega spola osvetliti, če poskusimo brati med vrsticami, kar ste napisali o svoji mladosti in čustvenem razvoju. Pravite, da ste odraščali v navzven urejeni družini. Kaj se je dogajalo za štirimi stenami vašega doma, sicer ne izvemo, a že kot otrok in najstnik ste zaznavali težave na čustvenem področju. Od staršev niste dobili dovolj čustvene hrane, ki bi vam omogočila nemoten čustveni razvoj. Zdi se mi, da niste izživeli svojega otroštva, da so vam bile že v mladosti dodeljene naloge, ki jim niste bili dorasli. Tega se tudi zavedate, ko pravite, da so vas odrasli že kot otroka in mladostnika obremenjevali s svojimi osebnimi problemi.

To, kar ste doživljali, je čustvena zloraba nezrelih odraslih oseb, kdor koli je že to bil. Zgodi se, da so se otroci prisiljeni vesti, kot da so partnerji enega od staršev, ali pa se celo čutijo odgovorne za njihovo počutje in skrbijo zanje. Otroci, ki rastejo ob nezrelih starših, seveda nimajo nobene možnosti identifikacije s staršem svojega spola in tudi ne zdrave podobe nasprotnega spola. Ne dobijo torej potrebne izkušnje o vlogi staršev v družini pa tudi ne o tem, kaj pomeni biti ženska oziroma moški.

Ko ste zapustili družino, ste začutili olajšanje in se vam je uspelo bolj sprostiti tudi v medosebnih odnosih. Otresli ste se torej vsakodnevnega psihičnega pritiska, ki so vam ga povzročali odnosi med domačimi in vaša vloga pri tem. Poklic zahteva od vas odgovornost in resnost, v vas pa je še vedno tisti občutljivi, razigrani, navihani najstnik, ki ni imel nikoli priložnosti, da bi se razživel v mladostni brezskrbnosti. Ob srečanjih z mladimi dekleti oživi v vas z vso svojo energijo. Poiščite način, kako bi mu lahko dali prosto pot. Spomnite se, kaj ste kot najstnik želeli, s katero dejavnostjo bi se tedaj radi ukvarjali, pa morda niste imeli možnosti, danes so vam vse poti odprte in za nič še ni prepozno. Vaše težave s tem še ne bodo rešene. To, da ste ranljivi in občutljivi, sprejmite kot vrednoto. Naj otrok, ki ga čutite v sebi, vedno ostane del vas. Takrat, ko ni treba, da ste uradni in zapeti, vam bo pomagal ohranjati stik s seboj. Lahko boste sproščeni, veseli, ohranili in razvijali boste sposobnost doživljanja sebe, drugih in vsega, kar vas obdaja.

Pravite, da vas spolno ne privlačijo le dekleta, temveč tudi odrasle in zrele ženske. Če vas prav razumem, si želite partnerico sebi primernih let, torej odraslo žensko, v kateri pa je še nekaj razigrane in spontane mlade deklice, polne sanj in domišljije. Čisto dobro vas razumem, se pa ne strinjam z vami, da takih žensk skoraj ni. Mislim, da jih je kar precej. Pomislite, ali se jim ni morda dogajalo podobno kot vam in so bile prisiljene ranljivo dekletce v sebi skriti. Mnoge med njimi igrajo svoje vloge tako kot vi svojo in sanjajo o moškem s čutečim srcem in domišljijo. Ne bodite tak pesimist in verjemite, da vam je tako dekle namenjeno, in spoznali jo boste. Seveda pa ne pričakujte, da nosi srce na dlani, tudi vi ga ne.