Možev odrasli brat živi z nami in me ima za mamo

Poročena sva devet let in imava tri otroke. Živimo v hiši, z nami pa živi še možev brat, ki je deset let mlajši od njega. Njuni starši so že pokojni. Oče jima je umrl, ko je imel moj mož šestnajst let, mama pa deset let pozneje. Na smrtni postelji ji je moj mož obljubil, da bo skrbel za mlajšega brata. Mlajši je bil takrat v srednji šoli, moj mož pa že zaposlen. Ko sva se poročila, me ni motilo, da živi z nama. Mož je prevzel do brata nekakšno očetovsko vlogo. Precej se je ukvarjal z njim. Skupaj sta športala, lovila ribe, zelo mu je pomagal pri učenju za šolo. Z velikim naporom in moževo pomočjo je končal srednjo šolo. Medtem so prišli tudi najini otroci in življenje je postajalo vedno bolj zahtevno. Možev brat, ki naj bi bil tudi član družine, pa ni pokazal prav nobene volje, da bi sodeloval in pomagal pri gospodinjskih delih. Vedno ima pripravljene izgovore, kadar ga prosim za pomoč. Z možem sem se že večkrat pogovarjala o tem, pa nikamor ne pridem. Zdi se mi tudi prav, da bi brat prispeval nekaj od svoje plače za življenjske stroške. Mož ga zagovarja, kot da je še vedno majhen nebogljen otrok. Meni pa je počasi vsega dovolj. Za njegovega brata skrbim, kot bi bil najin otrok, pa je odrasel in se zabava vse dneve. Tudi zanj kuham, skrbim za njegove cunje, likam, čistim, pospravljam, nakupujem, on pa se niti za svoje nečake ne zmeni. Kaj naj naredim? Izseliti ga ne morem, ker je del hiše tudi njegov.

Popolnoma razumem jezo in ogorčenje, ki ju vzbuja v vas vedenje moževega brata. Dejstvo pa je, da vaš mož vse to dopušča. Res je, da je bil, še sam skoraj otrok, potisnjen v očetovsko vlogo svojemu bratu. Kot mladostnik je ni zmogel v celoti izpolniti. Zanj je bilo to zelo naporno. Vezala pa ga je še obljuba mami pred smrtjo. Bratu ni znal postaviti zdravih meja, zato se ta zdaj vede tako, kot se. Je egocentričen in razvajen in zdi se mu normalno, da vidva postorita vse, tudi zanj. Zelo odločno se boste morali lotiti tega problema, drugače ne bo rešitve. Za začetek bo moral vaš mož spoznati, kaj je tisto v odnosu, kar je moteče in nezdravo tudi za vajin odnos. Ker se sami z njim ne morete pogovoriti, je nujno, da skupaj obiščeta strokovnjaka. Razumeti pa morate, da bo mož potreboval kar nekaj časa, preden bo lahko spremenil stališča do brata. Da bosta lahko speljala rešitev do konca, se boste morali oborožiti še s precej potrpljenja. Morda bi bila najboljša rešitev, da si brat uredi ločeno stanovanjsko enoto v skupni hiši. To pomeni tudi popolnoma ločeno gospodinjstvo. Star je dvaintrideset let in mora biti sposoben popolnoma skrbeti sam zase. Vaš mož je doslej le podpiral njegovo nesamostojnost in neodgovornost. Ko bo sam prišel do tega, vas bo gotovo podprl v prizadevanju, da brat zaživi samostojno. Gre tudi za to, da njegova stalna prisotnost moti intimnost vajinega odnosa, ker se morata stalno ozirati nanj. Še vedno boste imeli stike z bratom, ki pa naj bi postali kvalitetnejši, ko boste vsi spoštovali intimnost drug drugega. V vsakdanjem življenju naj bi to pomenilo, da možev brat ne more nenapovedano vstopiti v vajino stanovanje, kadar koli se mu zazdi, isto pa velja tudi za vaju. Kadar si boste zaželeli družbe drug drugega, se boste napovedali ali povabili. Tako je sobivanje v hiši lahko prav prijetno, odnosi pa kakovostni. Mnogo uspeha vam želim.