Spoštovani,

ker sem iz manjšega kraja, ne bi podrobno opisovala težke situacije, v kateri sem se znašla v zadnjega pol leta, da ne bi kdo prepoznal moje zgodbe. Dejstvo je, da varam! Delam v večjem podjetju, z možem se nekako kar razumeva, a bolj ko sem mu govorila, da potrebujem več nežnosti, intime in pozornosti, s katerimi me je zasipal na začetku spoznavanja, manj sem od njega dobila. Pravi, da mi zaupa svojo kartico in naj si kar sama kupim, kar si želim.

Skupaj sva nekaj let in mislila sem, da bo najina romantika večna. Zakaj ni?! In zdaj sem v grozni stiski, ker sem se zaljubila v sodelavca. Osvajal me je, dokler se nisem z njim spustila v spolne odnose. Groza me je to pisati, a želim, da mi pomagate. Mislim na sodelavca, vem, da je poročen, pa sem mu vseeno dovolila, da se mi je približal. Prelomila sem lastno obljubo ob poroki, da bom zvesta, v dobrem in slabem. In zdaj se je zgodilo to. Krivda me tlači, doma si ne upam moža pogledati v oči, kar begam okoli in si očitam, kaj sem naredila! Samo čakam, da bo kaj posumil in me začel zasliševati. Kaj mi je narediti?

Hvala za odgovor.

Odgovarja Melita Kuhar, strokovnjakinja za odnose

Pozdravljeni. Razumem vašo stisko in kako vas žge krivda. Spodbujam vaš pogum, da iščete rešitev. To je vsekakor zapletena enačba. Nihče vas ni silil v nekakšno romanco s sodelavcem, verjamem, da ste od njega dobili tisto nekaj malega pozornosti, ki vam je primanjkuje v zakonski zvezi, saj ste potožili, da niste več deležni moškega osvajanja kot na začetku spoznavanja moža.

To je res žalostna klasika: moški osvaja predmet svoje fiksacije in poželenja, ko je hormonsko zaljubljen, in se potrudi, da osvoji žensko. Ko jo dobi, se poleni in večina se neha truditi iskati poti, da bi netili strast in pripadnost svoje ženske, ker podzavestno so jo pač osvojili in to je to.

Ženske imamo na drugi strani hollywoodsko iluzijo, da nam bo moški venomer na polno izkazoval svojo ljubezen in dajal pozornosti, ki so nam pomembne. Tako se lovimo v začaranem krogu naših pričakovanj, iluzij, tega, da me hrepenimo po romantični ljubezni, moški pa želijo od nas spoštovanje in željo po veliko ljubljenja z njimi.

Ko se priplazijo rutina, samoumevnost in utrujenost vsakdana, ko se v postelji uležeta oddaljena vsak na svojo stran, je to seveda glasen alarm, ki pa ga večina parov utiša. Pretvarjajmo se, da ni te hromeče odtujenosti, ki je res nevarna za zvestobo, zaupanje in seveda odnos.

Pot do konca ljubimkanja s sodelavcem, ki je tudi nezvest, je ...