Mož se rad druži, a ne z družino

Že nekaj časa se soočam z nezadovoljstvom, ki je posledica družinskih razmer. Na zunaj smo idealna družina. Gmotno smo dobro preskrbljeni, oba z možem sva zaposlena. Pred tremi leti smo se preselili v novo hišo. Imava dva otroka. Med vrstniki sta zelo priljubljena in uspešna. Odkar smo se preselili, smo v soseščini znani po tem, da se pri nas vsak vikend žurira. Pobudnik je moj mož, ki je zelo komunikativen in družaben. Mislim, da je njegovo vedenje že pretirano. Ko smo živeli še v enosobnem stanovanju, mi je večkrat govoril o tem, kako si želi, da bi lahko vabil prijatelje in znance na druženje domov. Tudi jaz sem družabna in sem se z njim strinjala. Do danes pa so ta druženja prerasla zdravo mero, vsaj jaz mislim tako. Med tednom živimo kot mnogo družin. Vsak dan posebej je izpolnjen z delom v službi in še z različnimi obveznostmi in dejavnostmi. Otroka sta poleg šole aktivna v športu in obiskujeta glasbeno šolo. Jaz si vzamem čas za rekreacijo enkrat na teden, mož pa trikrat. Poleg tega je dejaven v raznih društvih, tako da je zelo redko zvečer doma. Z otrokoma se ukvarjam le jaz. Spoznala sem, da nima časa niti za naju. Počutim se sama v tem zakonu. Vsi drugi in vse drugo je zanj pomembnejše kot družina. Vsak vikend povabi sosede, znance in prijatelje na druženje. Za moža so kar vsi prijatelji, čeprav so to ljudje, ki jih komaj pozna. Na žur se začne pripravljati že ob četrtkih ali petkih. Kupi vsa živila, ki jih bo potreboval za pripravo obrokov. Na dan žura kuha on, jaz mu le pomagam. Vedno pride precej povabljenih pa tudi nepovabljeni niso izjeme. S pijačami smo založeni kot kakšen lokal. Vsak obiskovalec dobi, kar si poželi. Tako pri nas ni dneva, ki bi bil namenjen družini. Nikoli nismo sami. Mož pravi, da ne čuti nobene potrebe po tem. Prav tako si ne želi, da bi si midva privoščila kakšen vikend samo za naju. Ne razumem ga.

Zdi se, da je vaš mož obtičal v obdobju žurerskega življenja, ki si ga lahko privoščijo mladi odrasli ljudje brez otrok. Večina strastnih žurerjev se umiri okrog tridesetega leta. Mnogi si ustvarijo resno zvezo in takrat žuranje ni več v prvem planu kot morda v študentskih letih. Druženje je še vedno pomembno in dobro je, da imamo prijatelje, vendar pa je žuriranja manj. Če so ljudje zaposleni in imajo otroke, si želijo vsaj med vikendi več časa preživeti v stiku z njimi. Tako za prijatelje in druženje ni več toliko interesa pa tudi časa ne.

Partnerja, ki se resnično ljubita, bosta vedno našla čas, ko bosta lahko sama, ker bo to zanju prioriteta. Če bi bilo v vajinem odnosu z možem vse v redu, bi moralo biti tudi pri vas tako. Poleg tega je skrb vzbujajoč njegov odnos do otrok. Če nima želje in potrebe, da bi se ukvarjal z njima, je nekaj hudo narobe. Vaš mož je zelo negotovo bitje. Tak potrebuje nenehno potrditev okolice. V tem pogledu je kot vreča brez dna. Nikoli mu ni dovolj. Bolj kot žuriranje mu daje zadovoljstvo, da se o njem govori kot o enkratnem gostitelju. Od pohval nepomembnih ljudi, nekaterih med njimi sploh ne pozna, je čustveno odvisen. Ker je čustveno reven in ves čas obremenjen le sam s sabo, je tudi njegovo vedenje razumljivo. Ljudje ga imajo radi, ker je v družbi prijeten in poleg tega radodaren gostitelj. Ima sloves veselega, zabavnega, dobrega človeka, ki vsakemu ugodi in rad pomaga. Z vsem tem si kupuje njihovo priznanje, s katerim se hrani. Tisti, ki ga poznajo, iz vsega navedenega sklepajo, da je tudi kot mož in oče izjemen. Nihče si ne predstavlja, kaj ob njem doživljate vi in otroka.

Sam o sebi ima najboljše mnenje in ne bo priznal, da zanemarja vas in otroka. Če bi mu kdo to omenil, bi bila to zanj čista laž. Tak kot je, ni zmožen razviti globokega čustva ljubezni do nikogar, ne do vas ne do otrok. Zato se ob možu tudi počutite sami. Na vaše pobude se ne odziva, ker sploh ne razume, kaj hočete. Tako je, kot da govorita dva različna jezika. Morda se vam je kdaj zazdelo, da imate tri otroke, ne samo dveh. Občutek vas ne vara. Vaš mož je nezrel kot otrok in vsa odgovornost za otroka je na vas. Otroka kot da nimata očeta, vi pa ne moža. Vprašajte se, ali si še želite takšnega življenja, kot ga živite zdaj. Dobro premislite, kaj je za vas in otroka pomembno.