Mož se je vrnil, jaz pa že imam ljubimca

Z možem sva skoraj dvajset let živela tako, da je on delal v tujini. Za to se je odločil, ker je dobil zelo dobro plačano delo. Domov je prišel vsakih nekaj mesecev, za praznike in rojstne dneve. Dogovorila sva se, da se bo vrnil, ko se bomo lahko preselili v hišo. To se je zgodilo v treh letih, on pa se ni bil pripravljen vrniti in je govoril, da je tisto, kar bi lahko zaslužil doma, le drobiž. Hišo sva popolnoma uredila, imamo tudi bazen, lep vrt in dovolj denarja za vse, kar potrebujemo in česar ne. V vseh teh letih, ko je delal v tujini, sem jaz vodila vsa dela pri hiši, skrbela sem za dom in hčerko, ki je danes že odrasla in ne živi več doma. Pred pol leta se je mož vrnil. V tujini mu je uspelo ustanoviti svojo firmo, ki jo lahko vodi od doma in še vedno dobro služi. Težava je v tem, da sem ugotovila, da ne znava več živeti skupaj. Nekako ne najdeva skupnih interesov, ni volje ne želje, da bi čas preživljala skupaj. On je vse dneve pri svojem delu ob računalniku ali pa kolesari. Med nama je mnogo tišine in praznih pogovorov. Mož mi gre brez določenega vzroka strašansko na živce. V vseh teh letih, ko nisva bila skupaj, sem si poleg službe po svoje uredila družabno življenje in rekreacijo. Imam nekaj dobrih prijateljic, s katerimi se družim in se imamo fino. No, če sem odkrita, imam tudi ljubimca, ki je poročen. Najin dogovor je bil, da imava zvezo brez obveznosti, ki jo lahko vsak od naju prekine, kadar želi. To se ni zgodilo in si tudi ne želim. Težko si predstavljam, da bi še leta živela z možem, do katerega ne čutim nič več. Vem, da se moj ljubimec ne bo ločil, čeprav se vse bolj zavedam, da mi ogromno pomeni.

Kot mlada zakonca sta imela skupen cilj, želela sta si ustvariti prijeten dom.

Ko se je vaš mož odločil za delo v tujini, sta sklenila dogovor, da se vrne, takoj ko se vselite v hišo. Žal se dogovora nista držala. Če bi se ga, bi imela mnogo več možnosti, da ostaneta skupaj. Ni težko razumeti, da je dober zaslužek vplival na to, da sta vrnitev moža vse bolj odlagala. Ker je bilo denarja precej, sta postajala v svojih željah vedno bolj zahtevna. Hiša vama ni bila več dovolj, želela sta si vedno več luksuznih predmetov, na vrtu bazen, drage avtomobile. Vse to sta uresničila. Ob tem pa sta pozabila oziroma se nista želela zavedati, kaj se dogaja z vajinim odnosom.

Verjetno sta si oba uredila življenje po svoje. Res je, da je vaš mož živel daleč stran in so bili njegovi obiski redki, kljub temu pa se mi zdi, da ste si, brez večjih čustvenih težav, omislili ljubimca. Če bi se res imela rada, bi vama bilo najpomembneje, da čim prej spet zaživita skupaj. Kot ste napisali, bi bilo to možno že po treh letih. Njegova odsotnost je trajala dvajset let in v tem času sta se popolnoma odtujila. Skupaj vaju je držal le denar. Zdaj ste spoznali, da ne pomaga več. Imate vse, kar si želite, ob tem pa ste nezadovoljni, nesrečni. Mož vam gre na živce. Postala sta si tujca, ki živita v zlati kletki. Odkrili ste, da vam veliko pomeni ljubimec, ki pa je poročen in se ne misli ločiti. Zdaj ne veste, kako naprej. Moža ne prenašate, ljubimec pa vam je nedosegljiv. Ni enostavnega in lahko dosegljivega odgovora na vprašanje, kaj narediti. Mislim, da bi se morali najprej z možem iskreno pogovoriti. Po pogovoru vam bo bolj jasno, kakšne so vaše oziroma vajine možnosti. Morda se boste spet prepustili lagodnosti materialno bogatega življenja in se občasno potolažili z ljubimcem. Ne vem, v kako hudi stiski ste. Če je dovolj močna, jo izkoristite kot nov življenjski izziv. Odločitev je vaša. Vsekakor pa si poiščite pomoč strokovnjaka.