Mož me krivi, da je zaradi mene začel piti, ker nisem dovolj dobra

Pozdravljeni,

na vas se obračam v prošnji za pomoč. Oba z možem imava 53 let, v zakonu so se nama rodili štirje otroci, dve hčerki in en sin so že odrasli, drugi sin pa je še v gimnaziji. Problem naše družine je možev alkoholizem. Že vsaj trikrat je bil na zdravljenju, ki se je izkazalo za neuspešno. Doma imamo kmetijo, jaz pa sem zaposlena.

Od zadnjega zdravljenja mož aktivno pije že eno leto, zdaj je zdravstveno že precej opešal, nobena prošnja pa ne zaleže več. Problem je, da sem začela opažati psihične težave pri sebi. Situacija z možem me močno duši in ne vidim več izhoda. Mož mi tudi reče, da sem jaz kriva za njegovo odvisnost, da bi bilo drugače, če bi bila jaz boljša … Pravi, da če mi kaj ne paše, lahko odidem.

A kako naj vse zapustim po 30 letih skupnega življenja in grajenja in kar grem? Ter uničim družino. Otroci se še vedno vračajo k nama domov in kaj bo potem, ko mene več ne bo tam? To me močno duši. A vem, da če v kratkem ne naredim tega koraka, se mi bo zmešalo. Toda kako?

Prosim, ne recite, naj se pogovorim z možem, ker nič več ne zaleže. Ne jaz ne otroci ne pridemo z njim nikamor. A oni vsaj odidejo nazaj v svoje življenje, jaz pa ostajam in trpim psihično nasilje.

Hvala za nasvet,

Spoštovana, 

vprašanje je, če se da vašemu možu sploh še pomagati. On je alkoholik, ni gospodar samega sebe in v resnici potrebuje vsakodnevno svojo dozo alkohola, da se pomiri. Alkohol mu verjetno pomeni vse, postal mu je edini smisel v življenju.

Kot ste omenili, se je že trikrat zdravil in se vedno znova zapil. Dejstvo je, da povratnike težko zdravimo, čeprav uradna psihiatrija trdi drugače. Prošnje ne pomagajo. Vaš mož je zasvojen in si ne more več pomagati. Z voljo se zasvojenosti ne rešuje. Rešuje se jo z zdravljenjem, vendar vaš mož tega noče.

Rešitev problema tako ni na moževi, pač pa na vaši strani. Vprašati se morate, ali je življenje z njim še znosno, še vredno, da z njim ostajate v zvezi. Otroci so odšli od doma, se sicer vračajo, kot pišete, vendar predvidevam, da so samostojni. Verjetno tudi oni nimajo nobenega vpliva na očeta, tako kot vi ne.

Vaš mož bo pil, dokler bo mogel. Če ima alkohol rajši kot vas, kot otoke, potem ste bitko z njim izgubili. Rešujte sebe, če ste pripravljeni oziroma zreli, da napravite korak k rešitvi. Vi morate vedeti, kaj hočete, kaj je za vas še sprejemljivo in kaj ne. Ko žene alkoholikov dozorijo do stopnje, ko niso pripravljene živeti v alkoholni patologiji niti pet minut več (pa čeprav imajo moža še rade), potem se lahko odločijo in moža tudi zapustijo in rešujejo svoje življenje. Verjetno čaka tudi vas takšna rešitev, glede na to, da se je vaš mož že trikrat neuspešno zdravil in da tudi zdaj o zdravljenju noče niti slišati.

Priporočil vam bi, da tudi preberete kakšno knjigo o alkoholizmu, da se z zakonitostmi alkoholizma seznanite, če se še niste. Najbolje bi bilo, da vzamete v roke knjigo dr. Janeza Ruglja Pot samouresničevanja.

Lep pozdrav,