Mož bo znorel, ker je sin pustil službo in se preselil nazaj domov

Že nekaj časa imamo doma težave z našim sinom. Star je 26 let. Zaposlen je bil kot delavec pri zasebnem gradbenem podjetju. Nekaj časa je pridno delal. Pred nekaj meseci pa je službo pustil. Rekel je, da ga samo izkoriščajo in da si bo dobil boljše delo. Nič ni bilo iz tega in zdaj ga vzdržujeva midva z možem. 

Vse dneve prebije v svoji sobi. Posluša glasbo. Včasih ga slišim, da se pogovarja sam s sabo. Tudi zanemaril se je. Družbe nikoli ni imel veliko, zdaj je ima pa še manj. Kar sameva, pa je tako velik, lep fant. Z možem sva najprej nekaj časa mislila, da se je v službi kaj skregal. Upala sva, da si bo opomogel in se odpočil, nato pa bo spet tak kot včasih. Namesto tega je postal pravi čudak. Pomislila sva na mamila, pa jih zagotovo ne jemlje. Tudi pijanec ni. Alkohola se ne dotakne. 

Mož meni, da sva ga dovolj dolgo vzdrževala in da naj gre delat ali pa k zdravniku, če je bolan. Sin pravi, da ni bolan in da ne bo šel nikamor. Spori med njima so čedalje hujši, tako da se včasih bojim najhujšega. Kaj mi je storiti? Smo v hudih finančnih in osebnih stiskah.

Za začetek bi vam priporočila, da se poskušate temeljito pogovoriti s sinom. Tako vam bo lahko pojasnil, kaj se je zgodilo, da je opustil delo, kako se zdaj počuti in kako si predstavlja svojo prihodnost. Potem se boste lažje odločili, kako naprej. Lahko mu tudi razložite svoje stiske ob prepirih in finančne možnosti. Mogoče bi s pogovorom v umirjenem in dobrohotnem ozračju lahko našli pot naprej. 

Če boste ugotovili, da vaše oziroma sinove težave nimajo zdravstvenih vzrokov, potem morate sinu pač jasno prikazati, da vas finančno in tudi osebno spravlja v stisko. Razložite mu, kje so meje, ki jih vidva z možem postavljata v vašem skupnem življenju in se jih mora držati tudi on. 

Samo iz vašega pisma ne morem z gotovostjo sklepati, ali gre za kakšno psihično motnjo ali drugo bolezen. Nekatere vaše navedbe res kažejo na to, da bi vedenjske spremembe mogoče bile posledica psihične motnje. Za obisk pri psihiatru sicer ne potrebuje napotnice, vendar pa bi bilo priporočljivo, če bi sam začutil, da bi mu take obravnave koristile, in se tudi sam prostovoljno odločil za obisk pri psihiatru. Včasih pa k temu res pripomore tudi splet zunanjih okoliščin. 

Prisilno zdravljenje v psihiatriji je omejeno na primere, ko nekdo življenjsko ogroža sebe ali druge v svoji okolici. Iz vašega pisma tega še ni zaznati. Menim pa, da ne bo škodovalo, če se sin oglasi pri osebnem zdravniku, da mu bo z gotovostjo lahko povedal, ali je v ozadju psihična motnja oziroma druga bolezen. Tudi to pot bo moral opraviti sam, vi pa ga lahko spremljate, če bo želel.