Prostovoljni prispevki in donacije so darovi

Obdavčitev dohodkov cerkve je celovito urejena z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb, ki določa enakopravno davčno obravnavo dohodkov vseh nepridobitnih pravnih oseb, med katere sodijo tudi cerkve oziroma verske skupnosti.

Tako so dohodki iz nepridobitne dejavnosti, kot so denimo donacije, članarine, volila, dediščine, oproščeni plačila davka, medtem ko se od pridobitne dejavnosti (denimo dohodki od prodaje blaga in storitev, najemnine ipd.) davek plača. Cerkev oziroma verske skupnosti so tudi zavezane predlagati davčnemu organu davčne obračune.

Prostovoljni prispevki pri verskih obredih (denimo pri cerkvenem pogrebu, maši, krstu) se štejejo kot darovi fizičnih oseb, ne kot plačila za storitev, zato zanje Cerkvi ni treba izstaviti računa. Enako velja za donacije. Zaradi tega, ker ne zahtevate računa, posledično seveda niste v prekršku.

Drugačna merila pa veljajo pri cerkvenih dejavnostih, ki se štejejo za pridobitne oziroma ponujajo »storitev za plačilo«. Te dejavnosti so obdavčene. Tu pride denimo v poštev prodaja nabožnih predmetov in cerkvene literature, ki ima določeno ali priporočljivo ceno in je prodajalec zanjo dolžan izstaviti račun, ob plačilu z gotovino pa mora imeti tudi davčno blagajno.