Ločevala sva se 16 let, pobral mi je vse, živela sem v avtu

Pozdravljeni,

prebrala sem vaš nasvet bralki, ki ji mož ne prizna nobene lastnine nad skupno hišo. Kot prvo me zanima, ali se ob razvezi upošteva predpis, ki je veljal v času zakona in nastajanja skupnega premoženja, ali tisti predpis, ki velja na dan razveze.

Kot drugo pa bi vas rada opozorila, da zakonodaja v praksi žal ljudi velikokrat pusti na cedilu. Slovenska sodna dejstva kažejo povsem drugačno sliko kot zakonska teorija, ki jo opisujete. Ženske, kot je bralka v zgornjem primeru, se morajo zavedati, da jih v primeru razveze čaka pravosodna kalvarija. Če niso vpisane v zemljiško knjigo in imajo za soproga tako sebičnega moža, bodo dolga leta hodile po sodiščih na lastne stroške in morale na vse načine dokazovati, da je hiša ali stanovanje tudi njihovo. Mož pa bo po drugi strani imel le malo dela. Če ima račune in izpiske dohodkov ter izjave sorodnikov, se lahko žena obriše pod nosom. On bo dobil večino nepremičnine, zagotovo 90 odstotkov, čeprav zakon predvideva delitev na pol. Take so slovenske razmere, delo matere gospodinje ni kaj dosti vredno v očeh našega sodnega sistema.  

Vse to govorim seveda iz prakse, saj sem se zanašala na nasvete, kot ste ga podali vi, da bo vse enakovredno. No, to je bila moja največja življenjska napaka. 16 let sem garala na sodišču, saj je sodnica meni naprtila, da moram dokazati svoj prispevek v zakonsko zvezo. Mojemu bivšemu možu, ki je trdil, da je vse njegovo, pa seveda ne. Poleg tega sem morala vse stroške kriti sama, on nič. Ker nisem imela denarja niti za najem tržnega stanovanja, sem nekaj časa živela kar v avtu.

Postajamo vse bolj družba moškega kapitala. Pomembno se mi zdi, da bi ženskam svetovali, naj poskrbijo zase za vsako ceno, naj mislijo na podrobnosti že pred sklenitvijo in med trajanjem zakonske zveze. Naj se potegnejo zase in vztrajajo, da jih partner vpiše v zemljiško knjigo. S tem jim bo prihranjeno marsikaj, tudi morebitno brezdomstvo, če bi prišlo do razveze. Veste, se je že zgodilo, da se je partner čez noč zaljubil v mlajšo, ženo pa vrgel na cesto. Ona je leta skrbela zanj in za njune otroke, se odpovedala službi in karieri, da je bila njegova gospodinja, potem pa ob razvezi nima niti minimalnih sredstev za najem stanovanja. Opozorite ženske na to v vaših odgovorih. Bodite iskreni v odgovorih, gre za pomembne življenjske teme! Odgovorni ste.

Moja znanka denimo sploh ni privolila v razvezo in delitev premoženja, ker je vedela, da jo bo slabo odnesla. Ostala sta poročena in tolerira njegovo ljubico, ker ve, da bo drugače životarila. Vidite, v takšne kompromise so pri nas v Sloveniji prisiljene ženske. Eno je teorija, drugo pa sodna praksa, ki potegne za seboj velike stroške in izgubljena leta. 

Lep pozdrav,

Spoštovana, 

zahvaljujem se vam za zanimive pripombe. Najprej glede prvega vprašanja: 67. člen Družinskega zakonika določa, da so skupno premoženje zakoncev vse tiste premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom in odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Če pride do razveze danes, bo veljal predpis, ki velja danes, to je torej 67. člen Družinskega zakonika in za skupno premoženje se bo štelo tisto premoženje, ki je bilo pač pridobljeno z delom in odplačno med trajanjem zakonske zveze.

Navedli ste še veliko zanimivih reči. Nekatere so utemeljene, druge manj. Kar se tiče vpisa obeh zakoncev kot lastnikov premoženja v zemljiško knjigo, menim, da bi moral vsak zakonec poskrbeti za tak vpis že iz zornega kota skrbnosti dobrega gospodarja. Poleg tega je v vašem odgovoru čutiti tudi slabe izkušnje, ki ste jih imeli z moškimi. Naj v zvezi s tem navedem, da je podobnih primerov, kot je vaš, verjetno še mnogo, so pa tudi primeri, ko se zakonci razidejo razumno in si tudi skupno premoženje razdelijo miroljubno. Zato posploševanje tu ni najbolj primerno.   

Glede na to, da me želite podučiti tudi o vseh mojih dolžnostih podajanja zelo konkretnih in celostnih informacij glede primerov delitve skupnega premoženja, pa dovolite, da vam pojasnim, da sicer veliko pišem v medije in poskušam na ta način pomagati bralcem, ki si ne morejo privoščiti pogosto dragih pravniških in odvetniških storitev, a žal je tako, da je treba v primeru potrebe po kompleksnejših pravnih odgovorih vseeno poiskati zasebni plačljivi pravni nasvet, ali pa vsaj brezplačno pravno pomoč.

Hvala za razumevanje in lep pozdrav.