Kolegu sem posodil 3000 evrov, zdaj pa se izmika vračilu

Soočam se z zoprno moralno in tudi pravno dilemo. Pred dvema letoma sem kolegu posodil 3000 evrov, ki bi mi jih moral vrniti že prvega maja letos. Ker je prišla kriza, povezana z epidemijo COVID-19, me je prosil, če lahko vračilo dolga odloživa do prvega julija, saj, da je kot samostojni podjetnik ostal brez posla (dela na področju kulture). To sem razumel in sem mu odlog odobril.

Ko je prišel ta datum, pa nič od tega. Dolgo ga sploh nisem mogel priklicati na telefon. Ko sem ga končno priklical, pa mi je dejal, da bo pa zdaj denar res vrnil, ampak, če lahko počakam vsaj do konca avgusta. Moram reči, da mu ne verjamem več kaj dosti in razmišljam, da bi zoper njega vložil izvršbo. Posojilno pogodbo sva podpisala, tako, da s tem ne bi smelo biti problemov. Kaj mi svetujete?

Razumem vas, da ste se zaradi neplačila dolga s strani kolega znašli v neprijetni moralni dilemi. Prvič zaradi tega, ker res ni prijetno zoper kolega začeti sodnega postopka, drugič pa zaradi tega, ker gre kolegu verjeti, da se je zaradi zdravstvenih omejitev, povezanih z izvajanjem dejavnosti na področju kulture, znašel v ekonomski stiski. Krizne razmere na področju kulture so namreč evidentne. 

Po drugi strani pa bi se moral kolega zavedati, da zaveza, ki nastane, ko si od kolega izposodiš denar, ni zgolj pravne, ampak tudi etične narave. Ne glede na to, da se je zaradi epidemije COVID-19 znašel v finančnih težavah, bi moral že v trenutku izposoje denarja računati na to, da se lahko pripeti kaj nepričakovanega in še posebej varčevati za to, da vam bo pravočasno vrnil denar.

Preden se odločite, da zoper kolega sprožite sodni postopek, vam svetujem, da razmislite še o nekaterih pomembnih okoliščinah. Prvič, dobro bi bilo vedeti, pod kakšnimi pogoji sta posojilno pogodbo sploh podpisala. Glede na to, da omenjate izvršbo, domnevam, da zneska, ki ste ga posodili kolegu, niste zavarovali (denimo v obliki ročne zastave ali podobno).

Če bi namreč posojilo zavarovali, imate kot zastavni upnik pravico poplačati se iz zastavljene stvari, kar bi bila verjetno smotrnejša odločitev od začetka sodnega postopka. To pa še toliko bolj, ker v slednjem primeru tvegate, da do posojenega denarja sploh ne boste prišli, ker kolega morda sploh nima nobenega premoženja.  

Če pa se boste vseeno odločili za sodni postopek, pa je treba najprej vedeti, kakšen vrste posojilne pogodbe sta s kolegom sploh podpisala. Če sta namreč pogodbo podpisala v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, bo vaše delo lažje, saj ima taka pogodba naravo verodostojne listine, kar pomeni, da lahko na tej podlagi zahtevate prisilno izvršitev v notarskem zapisu določene terjatve, predlog za izvršbo pa v tem primeru vložite pri sodišču, kjer ima kolega stalno ali začasno prebivališče.

Z izvršbo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa (posojilne pogodbe) boste precej hitreje prišli do poplačila terjatve, kot v primeru, če sta s kolegom podpisala le klasično posojilno pogodbo. A ponovno poudarjam – le v primeru, če se ne bo izkazalo, da je kolega insolventen, oziroma brez premoženja.

Če pa s kolegom nista podpisala pogodbe v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ampak le v obliki klasične posojilne pogodbe pa ga boste morali tožiti pred sodiščem, svojo terjatev iz posojilne pogodbe pa boste morali šele dokazovati, kar bo postopek precej podaljšalo.