Ko sva se nazadnje ljubila, je bilo, kot bi me posiljeval tujec

Stara sem 29 let, s fantom sva skupaj leto in pol. Ko sva se nazadnje ljubila, sem se počutila, kot bi me posiljeval tujec. Jokala sem. Na videz je dokaj mirno sprejel, rekel, da je v redu, in me objemal. Ko sva govorila, sem mu povedala, da ga ne čutim več. Premalo sva skupaj. Fant ima finančne težave, odplačuje kredit, vzdržuje brezposelnega očeta. Mama mu je umrla pred leti, bila je psihični bolnik. Sestra je šla od doma, saj je oče veliko pil in jo spolno zlorabljal. Sem iz finančno dobro situirane družine, imam dobro plačo in stanovanje. Zavedam pa se, da mu prepotrebnega denarja ne morem podariti, in tudi vem, da ga ne bi sprejel. Fant je delaven in vsakemu priskoči na pomoč, posebno če lahko na hitro kaj zasluži. Tako sem večkrat sama in se včasih čutim zapostavljeno. Napaka, ki jo prepoznam pri sebi, je, da ne povem takoj, če me kaj moti. Vzgojena sem bila tako, da sem tiho in naredim, kar moram, tako da imam težave povedati svoje mnenje. Ljubiva se enkrat na mesec, če je vse po sreči. Ko mu omenim, da mi manjkata on in njegova ljubezen, pravi, da takšen pač je, da njemu nič ne manjka in naj poskusim razumeti oziroma sprejeti njegovo situacijo. Skušam ga razumeti, a tudi z razumom ne morem odpraviti čustvene podhranjenosti.

Zelo dobro ste opisali dogajanje v vajinem odnosu. Kar precej se zavedate, kaj se dogaja med vama. Vztrajate v zvezi, ki vam vedno znova povzroča nezadovoljstvo, in iščete opravičila za fanta, ki je do vas čustveno hladen. Odraščal je v okolju, zaznamovanem z alkoholizmom, nasiljem, duševno motnjo. Vse to je pustilo posledice v njegovem čustvenem razvoju. Sam se tega ne zaveda, ko pravi, da je z njim vse v redu in da tak pač je, zato ne čuti potrebe po tem, da bi se spreminjal in osebnostno razvijal. Finančni problemi in skrb za očeta niso vzrok za njegovo neljubeče vedenje do vas.

Pri vaju je težko govoriti o ljubezensko-spolnem življenju, ker pogrešate njegova čustva, bližino, pripadnost, predanost, sočutje. Še spolno poželenje ima zelo šibko, če si vas želi le enkrat na mesec, včasih pa imata odnos še redkeje. Dokler se je vsaj v spolnosti toliko potrudil, da je bil z vami nežen in potrpežljiv, ste se še lahko slepili, da je to ljubezen. Žal ste se motili. Vsak moški, ki ni popolnoma primitiven, se bo v postelji z žensko vsaj malo potrudil, da jo zadovolji, ker to potrebuje tudi sam, za potrditev, da je pravi moški. Vaš fant ne zmore niti tega več. Spolni odnos z njim ste doživeli kot grobo posilstvo, kar je tudi bilo. Bilo je celo dvojno posilstvo, posilstvo telesa in duha. Ker ste si ves čas lagali o ljubezni, ki si jo tako močno želite, se vam je uprlo vaše telo in odpovedalo.

Mislim, da je srž vašega problema v tem, da tudi vi ne veste, kaj ljubezen je. Nikoli je še niste doživeli. O njej imate nekakšno predstavo, v odnosu pa je še ne prepoznate. Zavedajte se, da ste si partnerja izbrali sami, takega, kot je z vsemi pomanjkljivostmi, ki jih omenjate. Kaj lahko torej naredite, kako naprej? Za začetek končajte zvezo s fantom, in to popolnoma. To je prva stopnica. Če boste ostali pri tem in se ne boste začeli ukvarjati s svojim osebnostnim razvojem, si boste vedno znova izbirali partnerje, s katerimi ne boste zadovoljni. Osvoji družini ste napisali le, da je dobro materialno preskrbljena. Sprašujem se, v kakšnem družinskem vzdušju ste odraščali. Tako, kot pravite, ste tudi vi čustveno podhranjeni in to je tisto, kar vas spremlja od otroštva iz vaše primarne družine in vas omejuje v tem, da bi s partnerjem lahko ustvarili zdrav ljubezenski odnos. Potrudite se za svoj osebnostni razvoj, ki vam bo omogočil doseči v osebnem življenju to, kar si želite. Iz vašega ravnanja veje slab odnos do sebe, premalo se imate radi in se ne spoštujete. Svetujem vam, da si poiščete strokovno pomoč.