Moj poklic, to sem jaz! Starogrški modreci bi se obračali v grobu.

Ne tako davno mi je neki gospod namenil »precedenčno« pohvalo. Malo v šali, malo zares. Povedal mi je, da za pravnike velja, da jih 99 odstotkov pokvarjenih meče slabo luč na en odstotek etičnih. Da je sam dolgo iskal ta en odstotek, pa ga ni našel, in da ima občutek, da sem jaz tisti, ki sem ga pobral v celoti.

Gospod je seveda simpatično pretiraval. Celo v naši branži, na katero je več kot upravičeno usmerjena marsikatera strupena puščica, poznam kar več spodobnih, uglednih posameznikov, ki v pravniškem poklicu ne vidijo le preslikave ameriških komercialnih pravniških uspešnic, v katerih se (hudičevi) odvetniki kopajo v dolarjih in s svojimi korvetami divjajo po sončnih ulicah Miamija od ene sodne obravnave do druge, ampak vidijo tudi priložnost za ambicioznejše življenjske cilje – za širjenje plemenitih idej, za ustvarjanje javnega mnenja, za pomoč socialno ogroženim, za izvirno akademsko dejavnost, za neizprosno obračunavanje s kriminalci ipd. Je pa res, da je takih izstopajočih, unikatnih, moralno kakovostnih ljudi tudi v pravniških vrstah relativno malo. Tako kot v vsakem poklicu. Za to namreč poleg pravniške »napiflanosti« potrebuješ še kaj več – močan značaj, razgledanost, svetovljanskega duha ipd.

Verjamem, da ste kot izobraženi človek dobro seznanjeni s pravniškimi mantrami, ki jih v svojo obrambo še posebno radi poudarjajo tisti, katerih etično ravnanje v pravu ni ravno vrlina. Domneva nedolžnosti, pravica do zagovornika, do poštenega sojenja ter kopica drugih, laikom manj znanih procesnih varovalk, ki jih še posebno v kazenskem pravu pri obdolžencih kar mrgoli – vsa ta jamstva, ki so jih deležni posamezniki, ki se znajdejo v (kazenskih) postopkih, imajo seveda svojo prepričljivo ustavno in zakonsko podlago in so ne nazadnje plod dolgoletnega prizadevanja (predvsem) pravne stroke za obrambo človekovih pravic zoper samovoljo države.

A pravniki vendarle nismo samo pravniki, ampak smo (oziroma bi morali biti) predvsem moralno ozaveščeni, družbeno kritični posamezniki. Priznam, da nikoli nisem dobro razumel ljudi, ki so se v celoti identificirali le s poklicem, ki ga opravljajo. Tako razmišljanje se mi je vselej zdelo čudaško ozko. Če sem kazenski odvetnik, moram pač braniti posameznike, obdolžene kaznivih dejanj. Ker sem odvetnik! Če sem mestni redar, moram pač pisati listke za napačno parkiranje. Tudi tujcem, invalidom in nosečnicami. Ker sem redar! Če sem tržni inšpektor, bom pri gostincih iskal kakršno koli možnost, da mu izrečem globo, ne glede na to, da je gostinec zadnjih 10 let ves svoj prosti čas in denar vložil v svoj lokal. Ker sem inšpektor! Če sem duhovnik, bom slepo sledil politiki Cerkve, čeprav se mi ta politika v mnogo rečeh ne zdi niti etična niti zakonita. Ker sem duhovnik!

Moj poklic, to sem jaz! Starogrški modreci bi se obračali v grobu.

No vidite, pri meni pa denimo ne gre tako. Jaz sem v prvi vrsti človek, ki poskuša živeti v skladu s svojim etičnim prepričanjem. To je en tak ogromen »number one«. Če naletim na sumljive ljudi, ki mi v zameno za nedostojne rabote ponujajo velike denarce, jih brez kakršnega koli problema zavrnem. Imam dovolj za dostojno in lepo življenje. Predvsem pa jih ne spoštujem, saj so družbeni izmečki.

Potem sem tudi družbeno angažiran intelektualec, čigar naloga je, da stalno opozarja na družbene anomalije in neumnosti, ki se dogajajo okrog njega. Če sem že imel to srečo, da sem bil rojen v okolju, ki mi je omogočilo dober standard in izobrazbo, je najmanj, kar lahko temu okolju vrnem, to, da ta svoj dragoceni kapital porabim za kar se le da dobra dejanja v družbi.

No, in šele potem sem tudi pravnik. Zato nikoli nisem imel dileme, ali bi za ne vem kakšne cekine pravno pomagal ljudem, ki jih pod nobenimi pogoji ne spoštujem ali jih celo preziram. Z domnevo nedolžnosti pri različnih domnevnih pedofilih, družinskih nasilnežih, tajkunih, ki so uničevali podjetja, župani, ki so, namesto da bi skrbeli za skupnost, ki jo vodijo, denarce spravljali v lasten žep, pa naj se ukvarjajo kar drugi. Zaradi mene za desettisoče in več evrov.

Osrečilo jih to zanesljivo ne bo.