Družine ne morete reševati sami
Opisali ste družinske težave in stisko, ki jo doživljate ob tem. Posebno vas skrbijo otroci. Vedenje v družini, vajin odnos z možem in vajin odnos do otrok puščajo trajne in globoke sledi v njihovem čustvenem svetu. To se dogaja na nezavedni ravni. Prav gotovo vsi trije občutijo stisko in neustrezno družinsko ozračje tudi zavestno. Dovolj dobro se zavedate, kaj se v družini dogaja, spregledali pa ste nekaj temeljnega. Vso odgovornost za odnose jemljete nase. Mož težave ignorira, zanj ne obstajajo.
Za izboljšanje odnosov bi naredili vse, vložili bi vso svojo energijo, ker si želite boljšega življenja zase in za otroke. Ob tem pa vaš mož niti s prstom ne migne. Čudi me, da se ne zavedate dejstva, da sami ne morete reševati in ustvarjati odnosov, če nimate pozitivnega odziva na drugi strani. Za odnos sta vedno potrebna dva. Lahko ga zavozita, se odtujita, lahko ga tudi rešita, izboljšata, obnovita, oživita, se zbližata. Seveda si morata za to oba resnično iskreno prizadevati in vložiti vso svojo energijo. Vaše vidno polje ima še vedno slepo pego, ne zavedate se, da ste pravzaprav v svoji stiski in s težavami, ki niso le vaše in negativno vplivajo na razvoj otrok, sami.
Mož s svojim ravnanjem, ignoranco in begom v delo beži iz odnosa. Tako ne sprejema nobene odgovornosti in družinske vloge, ki jo ima kot mož in oče. Odnosi v družini niso nekaj statičnega, vedno gre za psihodinamiko. Vsak družinski član s svojim odzivanjem in vedenjem vpliva na druge. Tako tudi vaš mož, ki se je umaknil iz družinskega dogajanja, pomembno vpliva na vas in otroke, žal je vpliv negativen in destruktiven. Morda boste zdaj razumeli, zakaj družine ne morete reševati sami. V ospredje problema ste postavili skrb za otroke, torej vajino starševsko vlogo. Razumem vas, da si želite vse najboljše za počutje in razvoj otrok. Zavedate se škodljivih vplivov, ki se jim otroci v družinskem vzdušju, ki vlada pri vas, ne morejo izogniti. Ob tem pa se morate zavedati tudi tega, da boste lahko resnično dobro mama šele takrat, ko se boste v sebi počutili dobro in boste umirjeni. Torej je edina pot urejanje vajinega partnerskega odnosa.
Seveda mi boste oporekali, da se mož noče niti pogovarjati. Kljub temu je pogovor edina rešitev. Morali se boste odločiti in igrati na vse ali nič. Menim, da ne morete ničesar izgubiti, ker ničesar nimate. V najslabšem primeru lahko pridobite vsaj notranji mir in spoštovanje otrok. Tudi to je veliko. Kaj s tem mislim? Če ne drugega, boste moža spravili v stisko z dejstvom, da se boste ločili, če se ne bo potrudil za rešitev odnosa. Če to ne bo dovolj, boste vložili vlogo za ločitev. Iz prakse pri delu s pari vem, da tako dejanje včasih pomaga, da se drugi prebudi; huda stiska mu pomaga pri uvidu v realno stanje in takrat je posameznik pripravljen sodelovati. Morda bo tako tudi z vašim možem. Če ga to ne bo predramilo, boste postopek speljali do konca in se ločili. Saj tako ničesar nimate. Sami ste, nimate moža in vaši otroci nimajo očeta. No, le na papirju. Razmislite, kaj je bolje zanje: da se ločite in se vi in otroci počasi umirite ali da vsak dan znova doživljajo vajine prepire, vaše nezadovoljstvo, stisko, nemoč. Kakšno bo vaše sporočilo otrokom, če v takem odnosu vztrajate?
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: