Kam gre ta država, redar mi je pred mojim domom napisal kazen

Ne vem več, kam naj se obrnem, ampak vedno bolj se mi zdi, da se naša država spreminja iz pravne v policijsko oziroma, če že hočete, v »redarsko«. 

Moj primer je tak: sem prebivalec Stare Ljubljane, kjer je prometni režim, kot veste, prepojen s samimi prepovedmi. Kot stanovalec imam parkirno dovolilnico za svoj avtomobil, vendar pa očitno ne velja skoraj nič. Pred dvema letoma sem avto ustavil neposredno pred vhodom v našo hišo, saj sem moral v stanovanje prenesti nekaj gradbenega materiala (barve, laki ipd.). Že čez deset minut sem opazil, da je nanj takoj »navalil« redar in mi napisal listek za napačno parkiranje. 

Najprej sem se mu pritožil ustno, seveda po pričakovanju brez uspeha, saj je ostajal zvest svoji birokratski oholosti in ni kazal niti trohice sočutja za moj položaj. Obup! Potem sem zoper odločbo o prekršku vložil še zahtevo za sodno varstvo, kjer sem navedel zgolj to, da po mojem mnenju nisem kršil nobenega predpisa, saj imam vendar parkirno dovolilnico. Brez uspeha. 

Še bi razumel, da redarji ščitijo drug drugega, ampak dobesedno zgrožen pa sem bil, ko sem ugotovil, da tudi sodišča očitno brezpogojno podpirajo represivne organe. Zanima me, kaj se dogaja z ideali, kot so človekove pravice, pravna država, delitev oblasti.

Poznam to problematiko in razumem vaš položaj, ki na prvi pogled sicer deluje kot »problemček «, v resnici pa lahko praksa naših organov, kot ste jo opisali, začne resno ogrožati nosilne temelje, na katerih počiva naša družbena ureditev. To so varstvo človekovih pravic, načelo pravne države in skrb za zagotovitev pravnih garancij državljanov v sodnih postopkih.

Poskusiva nekoliko bolj filigransko obdelati vaš problem. Pravite, da imate veljavno prometno dovolilnico oziroma dovoljenje za prevoz do svojega doma. Kot mi je znano, je dovoljenje za prevoz v mestno jedro omejeno na ustavljanje do 10 minut pred stanovanjem imetnika dovoljenja. Njegov namen je prav v tem, da stanovalcem omogoči nemoten prevoz oziroma prenos blaga v svoje stanovanje. Iz vašega pisma lahko ugotovim, da ste počeli prav to, torej legalno prenašali blago iz avtomobila v svoje stanovanje, zato tudi sam težko razumem, za kateri prekršek vam je redar napisal plačilni nalog oziroma kaj je vodilo sodišče, da je njegovo pravno hipotezo potrdilo.

Po naši ustavi so sodišča neodvisna in morajo seveda egalitarno obravnavati tako interese mestne redarske službe kot tudi interese državljana. Še več, potreba po zagotovitvi učinkovitih pravnih jamstev državljanov v sodnih postopkih jim zaradi potrebe po vzpostavitvi enakosti orožja v teh postopkih nalaga še poudarjeno skrb za interese državljanov. Verjamem, da sodišča v večini primerov zagotavljajo te kavtele, a očitno obstajajo tudi izjeme, ki potrjujejo pravilo.

In da se vrnem še k sporni odločbi zaradi domnevno nezakonitega ustavljanja. Najmanj, kar lahko državljani pričakujemo od redarske službe, je, da bo svoje naloge izvrševala po svojih zakonskih pristojnostih. Vendar pa menim, da bi bilo treba storiti še več. Tudi prekrškovno zakonodajo bi bilo namreč treba razlagati nekoliko širše, v skladu s teleologijo (namenskostjo) samega predpisa, ne pa togo birokratsko, in to celo v nasprotju z legitimnimi interesi državljanov. Institut mestnega redarstva ni bil vzpostavljen zato, da bi preganjal stanovalce, ampak zato, da bi sankcioniral prave prekrškarje.

Če zakonske »teleologije« redarji ne razumejo ali pa je ne želijo razumeti, lahko državljani upravičeno pričakujemo, da jo bodo razumeli vsaj pravno in neredko tudi humanistično precej bolj podkovani sodniki.