Hčeri povejte, da jo imate radi ne glede na uspehe

Kar bolšči iz vašega pisanja, je sla vaše hčere. Njena težnja po uspehu, iskanju potrditev in dosežkih. Pravite, da ste jo tako vzgojili. Morda je vzgojena kot »mala monarhinja«. Uglajeno, s pravili in omiko? Lepo vedenje je sigurno domena višje kulture. A ne nujno zdravih in pristnih odnosov. Sme vaša hči biti igriva, vesela? Neurejena? Ali mora ves čas igrati vloge, ki ste jih določili drugi? Pišete, da hčeri veliko nudite, od materialnega bogastva do ostalih blagodati potovanj in izobraževanj v tujini. Ste jo naučili, kako sprejemati samo sebe? Ste ji pokazali, da je človek vreden po sebi, četudi ne nosi dragih oblačil in se ne prehranjuje v najdražjih restavracijah? Kar je potrebno razumeti, je pojem kvalitetnega življenja. Vaša hči, kljub vsemu, kar ima, ne živi v harmoniji in miru s seboj.

Zna tako živeti vaša partnerka? Znate vi? Morda vaša hči potiho v sebi misli, da ne bo vredna ali ljubljena, če ne bo klatila zvezd z neba. Morda misli, da se ji boste odrekli, če vanjo projicirate tako visoka pričakovanja? Pa bi jo ljubili še naprej, če morda skrene iz začrtane poti?

Moj nasvet je, da razmislite o sebi. Hči se bo razvijala v življenju naprej, prek preizkušenj in lekcij. Prav je, da ji poveste, kako radi jo imate. In se ji morda opravičite, če niste znali biti drugačni. Po drugi strani pa je vaša hči del okolja in kulture, ki ljudi trenira v uspeh, dosežke. To so zelo pomembni faktorji vpliva, in starši tu lahko le usmerjate razvoj. Zato se ne počutite krive, saj se situacija vedno lahko korigira, tudi za nazaj. Saj popolnega starša ni, pa tudi popolnih otrok ne. Morda jo vpišete na tečaj joge, meditacije, plesa. Sigurno pa bi bilo dobro, da poiščete svetovalca. Ločitev ali ne, tu ne igra vloge. Hči bo vsak čas polnoletna. Vi, ki ste že odrasli, pa lahko še malo počakate. Želim vam vse dobro.