Kaj sva naredila narobe, da imava tako hčer, cele ure se zadovoljuje

Z ženo sva se pred leti zares ljubila, a sva se kmalu odtujila in zdaj ždiva v zakonski zvezi zaradi najine hčere. Dogovorila sva se sicer za odprto zvezo, a še vedno vztrajava skupaj. Hčer imava oba neizmerno rada, nudiva ji vse, počitnice, kvalitetna izobraževanja poleg šole, učenje jezikov v tujini, vendar pa sam počasi opažam, da morda to ni pravi pristop in sva hčer narobe vzgojila.

Je zelo tekmovalna, veliko se uči. V vsem hoče biti najboljša. Z ženo sva jo v tem vedno spodbujala, misleč, da je tako prav, da jo podpirava, vendar zdaj ne vem več. Vidim, da je obsedena z ocenami, športom, povsod hoče biti prva, stvari gredo predaleč. Tako daleč, da nekoga, ki je boljši in jo premaga v skupinskih športih, naslednji dan ne pogleda. Večkrat sva jo tudi zalotila, kako masturbira, po ure je zaprta v kopalnico.

Pred časom sem v hribih spoznal žensko, je terapevtka, s katero imava zdaj razmerje, in on mi pomaga razumeti odnose v moji družini. Pravi, da sva z ženo hčer le uporabila, da sva ostala skupaj. O marsičem ima prav.

Hči končuje srednjo šolo, resno razmišljam, da bi se z ženo razšla. Mislim, da hči ne bo čutila posledic, saj se ukvarja le s seboj in s svojimi ambicijami. Kakšen je vaš pogled na to? Imam prav? Kaj sva z ženo naredila narobe?

V hčeri divja sla, je zelo zamerljiva in ljubosumna. Tudi prepira se rada. Mislim, da je sošolke ne marajo. Fantom pa ni tako zanimiva, ker je tako borbena in tekmovalna, pa je prijetnega videza. Resnega fanta še ni imela. Prosim za vaš nasvet.

Kar bolšči iz vašega pisanja, je sla vaše hčere. Njena težnja po uspehu, iskanju potrditev in dosežkih. Pravite, da ste jo tako vzgojili. Morda je vzgojena kot »mala monarhinja«. Uglajeno, s pravili in omiko? Lepo vedenje je sigurno domena višje kulture. A ne nujno zdravih in pristnih odnosov. Sme vaša hči biti igriva, vesela? Neurejena? Ali mora ves čas igrati vloge, ki ste jih določili drugi? Pišete, da hčeri veliko nudite, od materialnega bogastva do ostalih blagodati potovanj in izobraževanj v tujini. Ste jo naučili, kako sprejemati samo sebe? Ste ji pokazali, da je človek vreden po sebi, četudi ne nosi dragih oblačil in se ne prehranjuje v najdražjih restavracijah? Kar je potrebno razumeti, je pojem kvalitetnega življenja. Vaša hči, kljub vsemu, kar ima, ne živi v harmoniji in miru s seboj.

Zna tako živeti vaša partnerka? Znate vi? Morda vaša hči potiho v sebi misli, da ne bo vredna ali ljubljena, če ne bo klatila zvezd z neba. Morda misli, da se ji boste odrekli, če vanjo projicirate tako visoka pričakovanja? Pa bi jo ljubili še naprej, če morda skrene iz začrtane poti?

Moj nasvet je, da razmislite o sebi. Hči se bo razvijala v življenju naprej, prek preizkušenj in lekcij. Prav je, da ji poveste, kako radi jo imate. In se ji morda opravičite, če niste znali biti drugačni. Po drugi strani pa je vaša hči del okolja in kulture, ki ljudi trenira v uspeh, dosežke. To so zelo pomembni faktorji vpliva, in starši tu lahko le usmerjate razvoj. Zato se ne počutite krive, saj se situacija vedno lahko korigira, tudi za nazaj. Saj popolnega starša ni, pa tudi popolnih otrok ne. Morda jo vpišete na tečaj joge, meditacije, plesa. Sigurno pa bi bilo dobro, da poiščete svetovalca. Ločitev ali ne, tu ne igra vloge. Hči bo vsak čas polnoletna. Vi, ki ste že odrasli, pa lahko še malo počakate. Želim vam vse dobro.