Izpoved upokojenca: Kaj bo z nama, ko ne bova več zmogla sama

Smo družina z dvema odraslima otrokoma, ki živita zunaj skupnega gospodinjstva. Z ženo sva si v zakonu zgradila stanovanjsko hišo, ki pa je premajhna za vse nas, zato sta otroka v drugih stanovanjih. Sva tudi že upokojena, moja pokojnina je glavni vir dohodka, ženina pa je zelo skromna. Oba greva proti 70. letu starosti in želiva že zdaj urediti stvari z najino bodočo zapuščino. Imava hišo in vrt, skupaj 750 m2 (7,5 ara). Ne želim, da bi po najini smrti prišlo do prepirov in nezadovoljstva, zato bi rada to uredila kmalu. Problem pa je, kaj bo z nama, ker ne bova mogla več skrbeti sama zase. Za dom upokojencev ne bo dovolj denarja, saj nimava prihrankov. Vse, kar je prišlo, sva vlagala v hišo in družino. Živeli smo zelo skromno brez dopustov in kakršnega koli luksuza.

Kot sem razbral iz vašega pisma, želite v bodoče urediti predvsem dve stvari. Svoje premoženje, ki ga imate, želite zapustiti (odtujiti) svojima otrokoma na pravičen način, tako da med njima glede tega ne bi bilo nesoglasij, prepirov ali zamer. Obenem pa želite, da otroka v zameno za to premoženje poskrbita za vajino dostojno starost.

Menim, da bi bilo primerno, da razmislite o možnosti, da bi z otrokoma podpisali pogodbo o dosmrtnem preživljanju ali o preužitku. S prvo pogodbo (o dosmrtnem preživljanju) se pogodbenik (preživljalec – konkretno bi to lahko bila vaša otroka) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika (preživljanca – to bi bila vidva z ženo), vi pa obenem izjavljate, da mu zapuščate vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je njihova izročitev odložena do vaše smrti. Za pogodbo o dosmrtnem preživljanju se štejejo tudi pogodbe, s katerimi se proti obljubi dediščine dogovori skupnost življenja ali skupnost premoženja ali da bo en pogodbenik skrbel za drugega in ga varoval, mu obdeloval posestvo in po njegovi smrti oskrbel pogreb ali kaj drugega v istem namenu.

S pogodbo o preužitku pa se ena stranka (preužitkar – konkretno bi to bili vi) zavezuje, da bo na drugo stranko (prevzemnika – konkretno bi to lahko bila otroka) prenesel lastninsko pravico na določenih svojih nepremičnin, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudil določene dajatve ali storitve, pri čemer se prevzemnikove obveznosti lahko dogovorijo v obliki občasnih denarnih dajatev, nudenja življenjskih potrebščin, oskrbovanja, zagotovitve stanovanjskega prostora, prepustitve uživanja določenega zemljišča in podobno. Značilno za pogodbo o preužitku je, da preide premoženje v last prevzemnika že za časa njegovega življenja.