Izpoved Slovenke s shizofrenijo: Nihče ti ne prisluhne, dobiš samo zdravila

Spoštovana gospa psihiatrinja, postavljam vam vprašanje o moji bolezni in njeni obravnavi. Imam 28 let. Doštudirala sem kemijo in nato šla v Veliko Britanijo, da bi tam opravila doktorat. Pred dvema letoma sem zbolela. Moja diagnoza je shizofrenija, prva epizoda. Tam sem obiskovala psihiatra. Poklicala sem ga lahko katero koli uro dneva. Po najinem dogovoru se je povezal z mojim mentorjem, da so mi olajšali delo in študij. Vsi skupaj so se zelo trudili z mano in res sem si neverjetno opomogla. 

Psihiater mi je počasi zmanjševal nevroleptik in zadnje mesece sem bila brez vsake terapije. Redno sem ga še naprej obiskovala in zelo se mi je posvečal, vzel si je po uro in več, da sva se o vsem temeljito pogovorila. Svetoval mi je, da si po vrnitvi v Slovenijo poiščem psihiatra, in mi napisal izvid zanj. 

Po začetnih težavah z iskanjem sem našla mlajšega psihiatra, ker sem domnevala, da bo strpnejši in manj tog kot starejši. Res je zelo vestno prebral izvid. Potem mi je povedal, da je shizofrenija kronična motnja in jo je treba vse življenje zdraviti. Takoj mi je uvedel zdravila, a jih nisem najbolje prenašala. Naročal me je kar pogosto in iskal primerno zdravilo. Kaj si jaz mislim o zdravljenju, sploh ni bilo pomembno. Mojega sodelovanja nisva nikoli omenjala. 

Sklenila sem, da tako ne morem živeti, in nehala obiskovati psihiatra in osebno zdravnico, ker tudi ona ni razumela, da tako ne gre, in je samo ponavljala, da če psihiater tako reče, tako mora biti, ker je to najbolje zame. Vprašala sem se, ali nisem jaz tista, ki bi lahko vedela, kaj je zame najbolje, če bi zdravnik stal ob strani meni, ne pa bolezni. Torej, kakšen bi bil vaš nasvet zame in hvala zanj.

Odgovorila vam bom v dveh delih. V prvem bom opisala shizofreno motnjo in njen potek, v drugem pa različne obravnave te in drugih bolezni v različnih delih sveta.

Shizofrenija se pojavlja pri 0,5 do enem odstotku prebivalstva povsod po svetu. Najpogosteje se pokaže po 15. letu, pri ženskah kasneje kot pri moških. Glavni znaki so motnje mišljenja, zaznavanja, čustvovanja in hotenja. Pojavljajo se npr. miselne zapore, blodnje, halucinacije, grozavostna ali evforična razpoloženja, brezvoljnost, avtizem, nemir ali bizarnost v motoriki in še bi lahko naštevala. Ko je oseba v manifestni psihotični fazi, ne premore uvida za svoje stanje in tudi odklanja zdravljenje. Shizofrenija poteka tako, da je v približno 10 do 15 odstotkih blažje obolenje, tudi ponovitve simptomov so blage in hitro izzvenijo. Nekaj odstotkov ljudi ima enkratno fazo motnje in nato nikoli več ponovitve, od 40 do 50 odstotkov jih ob ponovitvah motnje prizadene tudi blaga ali srednja psihična oškodovanost.

Pri 30 do 40 odstotkih pa je prognoza slaba in so shizofrene okvare izrazite (npr. bizarno vedenje, čustvena spremenjenost, nemotiviranost za delo, opuščanje higiene, stikov s sorodniki in znanci).

Prognoza je, kot vidite, težko napovedljiva, je pa pri ženskah potek navadno ugodnejši.

Obravnave bolezni potekajo različno v različnih državah, kar pomeni, da tudi v medicini, ki naj bi bila objektivna, kultura igra pomembno vlogo. Znano je, da so medicinski posegi v ZDA agresivnejši kot v Evropi, saj se večkrat odločajo za obsežnejše operacije in predpisujejo večje odmerke zdravil. Nasprotno je v Veliki Britaniji, kjer so z zdravili in posegi veliko previdnejši in raje ne storijo ničesar, če niso povsem prepričani, da bi s tem zares pomagali bolniku. Poleg tega predpisujejo veliko pomirjeval in so strokovnjaki za anestezijo, saj se jim zdi najpomembneje, da se človek obvlada. 

Zanimivo je, da tako Američani kot Britanci velikokrat iščejo vzrok za bolezen zunaj človeka, med bakterijami in virusi, ki napadajo telo. Nasprotno pa so Nemci in Francozi bolj osredotočeni na notranje organe, ki naj bi povzročali težave. Nemci poudarjajo srce in krvni obtok (kar se sklada z njihovo filozofijo, v kateri pomembno vlogo zaseda romantika), Francozi pa jetra (kar tudi ni presenetljivo, glede na njihovo dobro, a pogosto mastno hrano in veliko alkohola). Medtem ko torej v ZDA predpisujejo veliko antibiotikov, so v Nemčiji precej pogostejša zdravila za srce in ožilje. Francozi menijo, da se človeško telo lahko brani pred boleznijo samo, če je dovolj odporno, in odpornost se pridobi tako, da ne pretiravamo s higieno.

Postopek in vrsta zdravljenja sta zelo odvisna tudi od načina plačevanja zdravstvenih storitev. Če je zdravnik plačan glede na preiskave, ki jih opravi, je zelo verjetno, da jih bo opravil celo vrsto, tudi če morda niso vse nujne. Če je plačan po bolnikih, kako uspešen je pri vzdrževanju zdravja, pa ni upoštevano, bo seveda iskal bolezen in bolnike.

Napisanih je nekaj dejstev, da se boste laže odločali. Vsak človek je osebnost zase in nekaterim ustreza vsemogočen in ukazovalen zdravnik, spet drugim realen, empatičen in sodelujoč. Če upoštevate nekaj dejstev o shizofreni motnji, o različnih pristopih v svetu in o svoji osebnosti, boste verjetno našli primernega psihiatra in osebnega zdravnika tudi v Sloveniji.