Izpoved pravnice: Vsi drug drugemu ščitijo zadnje plati

Imam 27 let, sem diplomirana pravnica. Tri leta sem zaposlena v občinski upravi. Morda se vam bo moje pismo v luči pomanjkanja zaposlitev zdelo čudno, celo nesramno, a ne morem si kaj, da ne bi svojih pogledov na službo spravila na papir. Občutek imam namreč, da me v službi nihče ne posluša, čeprav opozarjam le na neracionalnosti in nezakonitosti. Karkoli rečem, name letijo »diplomatski« očitki, da sem še »prezelena«, da bi moje predloge upoštevali. Seveda mi je bilo rečeno tudi to, da naj bom kar lepo tiho, saj imam službo, ki je marsikdo drug nima. Nedavno sem denimo direktorici občinske uprave predlagala (tudi ona je pravnica) vsebinske spremembe glede priprave nekaterih pravnih aktov, saj sem ugotovila, da so številni pravilniki in odloki, ki jih pripravljajo kolegi na občini, slabo pripravljeni, polni balasta, preobsežni in birokratsko poneumljeni. Nekateri so tudi nezakoniti in protiustavni. Nedavno sem denimo ugotovila, da ima odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu več kot devetdeset členov, od katerih jih je vsaj pol odveč. Na mojo pripombo mi je direktorica odgovorila, da je taka pač dolgoletna občinska praksa in je ne mislijo spreminjati. Ko sem se pritožila županu, je dejal, da povsem zaupa svoji direktorici. Ko sem se o neaktivnosti župana pritožila nadzornemu odboru, so dvignili roke. Občinski svet pa tako ali tako deluje kot podaljšana roka župana. Grozno! Vsi delujejo kot nekakšna zarotniška hobotnica, ki ji ne moreš do živega, moj glas pa je vedno bolj glas vpijočega v puščavi. Zanima, me, kdo v naši državi sploh nadzira delovanje občinske uprave, župana, nadzornega odbora in drugih občinskih organov. Je to vlada?

Zelo me veseli, da pri nas še obstajajo pravniki, ki na pravo ne gledajo birokratsko topoumno, ampak kot na živ organizem, ki ga je treba stalno prilagajati vsakokratni družbeni resničnosti in potrebam človeka. Izvirni greh za vedno večjo produkcijo napiflanih pravnih birokratov seveda nosi šolski sistem, saj nekatere fakultete študentov sploh ne učijo inteligentnega pravnega razmišljanja, ki bi moralo nujno vključevati tudi poznavanje etike, filozofije, sociologije, zgodovine, ekonomije in drugih ved, ampak jih učijo zgolj enopomenskega branja predpisov, učenja na pamet, ki ne zadošča niti za opravljanje pravnih poklicev v državni upravi ali v gospodarstvu, kaj šele za raziskovalno in ustvarjalno pravno delovanje. Očitno je, da je neoliberalna metoda ustvarjanja različnih diplomirancev po metodi »Schnellkurs« v Sloveniji v polnem zamahu, in sprašujem se, komu (razen zasebnim ustanovam, ki delujejo po tržni logiki) to sploh koristi. Vsak napredni šolski sistem bi moral težiti k temu, da izobrazi čim več ustvarjalnih in razmišljujočih posameznikov, intelektualcev, ki bodo v bodoče nosilci naprednih idej in družbenega napredka. Situacija v vaši občini je zares precej grozljiva, saj se zdi, da vsi občinski organi delujejo kot omrežena samozadovoljna druščina, ki ne dopušča nobenih sprememb v delovanju svojega očitno dobro namazanega stroja. Vendar v našem pravnem sistemu obstajajo varovalke tudi v primerih, ko notranji nadzorni mehanizmi odpovejo pri opravljanju svojih nalog. V skladu z zakonom o državni upravi ima sicer župan dolžnost, da zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Občinski svet pa lahko kljub temu vztraja, da tak nezakoniti akt objavi. V takem primeru ima župan možnost pri ustavnem sodišču vložiti zahtevo za oceno skladnosti takega akta z ustavo ali zakonom. Mehanizem je seveda povsem neučinkovit v okoliščinah, kot so vaše, v katerih vsi občinski organi delujejo (zarotniško) usklajeno. V takih primerih nad zakonitostjo izdanih občinskih aktov bdijo ministrstva, ki vsako na svojem področju nadzorujejo zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih izdajo organi lokalnih skupnosti. Če tak organ na poziv ministrstva ne uskladi svojega predpisa z ustavo ali zakonom, je ministrstvo dolžno predlagati vladi, da zahteva začetek postopka pred ustavnim sodiščem za oceno skladnosti spornega predpisa z ustavo ali zakonom. Ministrstva nadzor nad delovanjem lokalnih skupnosti sicer opravljajo prek upravnih inšpektorjev. O neracionalni porabi občinskih sredstev pa lahko odloča tudi računsko sodišče.