Izpoved: Končno imamo svoj dom, a žal tudi konfliktne sosede
Zelo bom vesela za pameten nasvet o sosedski problematiki. Smo mlada družina (z možem sva v srednjih tridesetih) z dvema majhnima otrokoma. Nedavno smo po dolgem čakanju vendar dočakali čarobni trenutek: banka je odobrila hipotekarni kredit, kar je pomenilo, da sva lahko kupila družinsko hišo v lepem delu Ljubljane. Okrog naju pa sami »fini« sosedje – odvetnik, inženir, znani podjetnik in zdravnik s (pre)velikimi hišami. Mislila sva, da sva zadela »terno«.
No, kmalu po nakupu se je izkazalo, da vsi le niso tako »fini«, kot so se delali, ampak da sta vsaj dva precej konfliktna, drobnjakarska, prepirljiva, nezaupljiva. Posebno naju je razočaral zdravnik. Izkazalo se je namreč, da bomo za dostop do javne ceste potrebovali delček njegove parcele. Zdravnik pa je – proti vsem pričakovanjem – začel komplicirati in je pogojeval služnost z gradnjo mejne ograje na naše stroške in še s plačilom (previsokega) nadomestila za to služnost – v višini 120 evrov na mesec. Od njega res nismo pričakovali takega »izsiljevalskega« odnosa. Zanima nas, ali imamo kakšno drugo možnost, da pridemo do služnosti.
Bralka z družino
Kralji na Betajnovi v najbolj žlahtnem pomenu besede
V Sloveniji se preveč govori o izobraženosti in krepko premalo o razgledanosti, načitanosti, etičnosti, modrosti. Tudi sicer se je v javnem mnenju uveljavilo trapasto prepričanje, da je formalna izobrazba ali denimo ugleden poklic lahko že sinonim za inteligentnega, plemenitega, širokega, svetovljanskega človeka. Zmota ne bi mogla biti večja. Sam sem spoznal nič koliko formalno visokoizobraženih posameznikov, ki so se v svojih običajno dolgočasnih cehovskih druščinah nosili kot pavi, čeprav bi jih lahko vsak posameznik nekoliko bolj kritičnega očesa zlahka označil za pomilovanja vredne malomeščane, tehnokrate ozke pameti, male duše, ki so običajno tudi zelo omejenega strokovnega znanja. Takim bi se denimo zdelo prebiranje velemojstrov Shakespearja, Shawa, Steinbecka, Fromma, Russlla, Gida, Marqueza ali pa vsaj kakovostne tuje strokovne literature odvečno življenjsko opravilo. Ali pa morda kar prenaporen intelektualni izziv.
Prav zaradi takšnega razmišljanja in kroničnega pomanjkanja ambicij za osebno rast so zastali v svojem osebnostnem (in pogosto tudi strokovnem) razvoju in se razvili v patetične ozkosrčne duše. Kralji na Betajnovi v najbolj žlahtnem pomenu besede.
No, in vidite, prav to je verjetno tudi glavni problem vašega doktorja. Gospodu z visoko izobrazbo in uglednim poklicem, z veliko nepremičnino in nekaj tisoč evri ali še več mesečne plače se je zdelo odveč mladi družini narediti majhno, simbolično uslugo in ji po normalnih pogojih odstopiti nekaj (njemu nepomembne) zemljice in tako sebi in vam polepšati dan. Ne, te humane dimenzije in človeške širine ni v njem. V vaši prošnji je raje zaslutil priložnost za dodatni zaslužek in sam pri sebi zdaj verjetno misli, da ima poleg talenta za medicino še izvrstno poslovno žilico. Tako razmišljajo te male duše, verjemite!
Predlagam vam, da zdravnikov predlog gladko zavrnete in raje podate sodišču predlog za ustanovitev nujne poti. Sodišče namreč dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški. Dodaten pogoj je, da sodišče dovoli nujno pot, če se z njo ne onemogoča ali znatno ovira uporaba nepremičnine, po kateri naj bi nujna pot potekala (v vašem primeru sta oba pogoja izpolnjena). Naj vas opozorim, da boste morali zdravniku vseeno plačati nadomestilo za uporabo nujne poti, katerega višino bo določilo sodišče, a seveda nikakor ne bo tako visoko, kot je predlagal sosed.
Onaplus
Postanite naš naročnik in si zagotovite dostop tudi do zaklenjenih avtorskih vsebin.