Izpoved bralke: Pri 31 sem še vedno devica

Stara sem 31 let in še vedno devica. To me frustrira in žalosti. Včasih se počutim, kot da nisem normalna. Ne želim pa se spustiti v spolne odnose samo zato, da bi jih, tako kot večina ljudi v teh letih, imela tudi jaz. Ne želim biti le spolni objekt za potrebe nekoga drugega. To bi se mi zdelo ponižujoče. 

Ne želim ostati devica, hkrati pa dojemam seks kot nekaj umazanega in skoraj živalskega. Vidim ga kot aktivnost z zelo malo inteligence. Sicer sem o njem povsem dovolj poučena, se brez težav vzburim, denimo ob gledanju ljubezenskih filmov, pa tudi sama se zadovoljim. S tem nimam težav in mislim, da sem povsem normalna oseba, kar se tiče tega dela moje spolnosti. Toda, res bi rada razumela, zakaj se počutim tako. 

Nikoli nisem bila spolno zlorabljena in ne spomnim se nobenega posebnega dogodka, zaradi katerega bi lahko imela negativen odnos do seksa. Nikdar nisem imela resne partnerske zveze in žal nikoli nisem izkusila ljubezni. Mislim, da se do določene mere bojim intimnosti in težko spustim drugo osebo blizu. Morda se bojim, da bi si nekdo vzel moje telo in si me podredil, čeprav ne bi šlo za zlorabo. Nekaj sramu občutim že samo ob misli, da bi me moški privlačil in bi si ga želela. Zakaj tako čutim? 

V otroških letih sem bila bolj samotarska in nikoli nisem imela tesnih prijateljstev. Moji starši so se ločili in spomnim se, da je mama sem in tja negativno govorila o seksu, češ da je oče to od nje pričakoval, njej pa ni bilo do tega. Toda nikoli ni bilo nasilja ali kaj podobnega. Je vse to vplivalo na mojo samopodobo? Ali to pojasnjuje, zakaj vidim seks kot nekaj ponižujočega? 

Sram me je, da sem pri svojih letih še vedno devica, in žal mi je, da sem izgubila toliko let, v katerih bi lahko imela partnerske izkušnje. Obiskovala sem tudi psihoterapijo, vendar sem jo zaradi finančnih razlogov morala opustiti. Prosim vas za vašo razlago in morebiten nasvet.

Na našo samopodobo, to je predstavo o tem, kaj smo, vpliva vrsta dejavnikov. Ločitev staršev in negativen odnos matere do seksa sta že takšna, toda na vaš odnos do nasprotnega spola ter pogleda na spolnost je vplivala še vrsta drugih dejavnikov. Najbolj izstopa vaša izjava, da se bojite intimnosti in da težko spustite drugo osebo blizu. To daje slutiti, da so na delu še drugi dejavniki in da so nekateri izmed njih odigrali pomembno vlogo v nastajanju vaše osebnosti v zgodnjem otroštvu.

Pozornost vzbuja tudi omenjeni strah, da bi si vas nekdo podredil in si vzel vaše telo. Kot da se bojite, da bi izgubili nadzor nad telesom, pa čeprav bi šlo za dejanje ljubezni. Čutiti je vašo težnjo po obvarovanju lastne integritete in individualnosti. Da že misel, da bi si želeli moškega, sproža občutke sramu, je na eni strani rezultat te težnje, na drugi strani pa negativnega odnosa vaše mame do seksa.

Vaša mama je bila vzgajana v obdobju, ko je bil odnos do spolnosti v naši kulturi drugačen, kot je danes. Tisto obdobje je zaznamovala vrsta kulturnih prepovedi v zvezi s spolnostjo. Najbrž je del tega prodrlo tudi v vašo podzavest, kjer se je utrdilo kot predsodek do seksa. Da bi se vaš ego, katerega večji del je po definiciji nedostopen posameznikovi zavesti, zavaroval pred morebitnimi ogrožajočimi okoliščinami, v katerih bi si vas moški podredil, je zgradil obrambni mehanizem, ki v vas vzbuja občutke sramu, če samo pomislite na to, da bi vas privlačil moški, in vam vcepil prepričanje, da je seks nekaj umazanega in skoraj živalskega. Tako se vaš ego brani pred tem, da bi vstopali v odnose, kjer se lahko zgodi takšen scenarij.

Težnje posameznikovega ega in njegove zavestne težnje so pogosto v konfliktu. Rezultat takšnega konflikta so frustracije in marsikdaj tudi duševne bolečine. Poročate o žalosti, da ste še vedno devica, in obžalovanju, da nikoli niste imeli resne partnerske zveze ter priložnosti, da bi izkusili ljubezen. Vaša izjava, da ne želite biti le spolni objekt za potrebe nekoga drugega, daje slutiti, da bi radi imeli spolne odnose v partnerski zvezi, a da se hkrati ne navežete na to osebo. Kajti le če bi vstopili v partnerski odnos, bi lahko nastal položaj, v katerem bi bili spolni objekt za potrebe drugega. Toda to se vam zdi ponižujoče in se vam upira.

Ali obstaja izhod iz tega zapleta? Tisto, kar si tako želite, to je ljubeč partnerski odnos in z njim uživanje v spolnosti, za vas ni nekaj nedosegljivega. Vendar pot do tja ne bo lahka. Najprej bo treba spoznati primernega moškega, potem pa se spoprijeti s svojimi strahovi in predsodki ter jih korak za korakom premagovati. Druge poti ni. Muke na tej poti pa vam lahko olajša oseba, ki si bo vzela dovolj časa, da se bo naučila razumeti vaše čustvovanje, vas podpirala in spodbujala ter vam pomagala z ustreznimi nasveti.